Srečno 2015

Spoštovane kolegice in kolegi!

Minilo je še eno zanimivo in uspešno leto. Zahvaljujem se vam za sodelovanje, za udeležbo na naših srečanjih in za vaše povratne informacije.
 
V novem letu želim, da nam ne zmanjka idej in energije za kakovostno in uspešno delo ter se vselim novih skupnih uspehov.

Maja Vavtar
predsednica Sekcije za specialne knjižnice ZBDS

Dan specialnih knjižnic 2014

   Dan specialnih knjižnic je strokovno in stanovsko srečanje, ki vsako leto izmeri utrip dogajanja in kondicijo stroke, radi pa bi, da bi tudi sooblikovalo bibliotekarske trende. Letošnji je potekal pod naslovom: »Knjižnica blizu in daleč« vodila pa ga je nova predsednica sekcije Maja Vavtar.

  Osrednja pozornost srečanja je bila namenjena storitvam oddaljenega in odprtega dostopa do vseh informacij. Oddaljen dostop do elektronskih baz pomeni najpogosteje dostop do informacij iz svoje pisarne ali domačega kavča. Poleg oddaljenega dostopa je pomemben tudi odprti dostop do informacij. Specialni knjižničarji bomo ponudili podporo raziskovalcem s pomočjo informacijske točke za odprti dostop in pomoči pri upravljanju odprtih raziskovalnih podatkov ter tehnično podporo pri izdajanju znanstvenih in strokovnih revij. Sofinanciranje projekta iz okvirnega programa Obzorja 2020 ima namreč v pogodbi tudi določilo o obvezni odprti dostopnosti vseh objav, katere morajo do konca leta 2014 sprejeti vse članice EU. 

Srečko Bončina iz Narodne in univerzitetne knjižnice je predstavil urejenost oddaljenega dostopa v NUK,

Miran Petek z Instituta informacijskih znanosti pa spregovoril o avtentikacijsko-avtorizacijskih mehanizmih za varen oddaljen dostop.

Drugi sklop je uvedel prispevek Mojce Kotar z Univerze v Ljubljani, ki je spregovorila o knjižničarjevi podpori slovenskim raziskovalcem v okolju odprtega dostopa,

 Gregor Ilaš pa se je posvetil primeru etnografskega muzeja in njihove digitalne zbirke.

 Sladek odmor za kavo

Po odmoru in ob zaključku srečanja je o spremembah položaja specialnih knjižnic in njihovi prihodnosti spregovoril še Igor Zemljič z Inštituta za novejšo zgodovino, ki je bil tudi moderator okrogle mize z naslovom: Slovenske specialne knjižnice danes in v obzorju leta 2020. 

Program drugega dne specialnih knjižnic Slovenije:
9.30 - 10.00	Registracija udeležencev
10.00 - 10.10	Pozdravni nagovor Maja Vavtar, predsednica Sekcije za specialne knjižnice, Centralna pravosodna knjižnica
10.10 - 10.40	Storitev oddaljenega dostopa v NUK-u, Srečko Bončina, Narodna in univerzitetna knjižnica
10.40 - 11.10	Avtentikacijsko-avtorizacijski mehanizem COBISS, Miran Petek, IZUM
11.10 - 11.40	Podpora slovenskim raziskovalcem v okolju odprtega dostopa, dr. Mojca Kotar, Univerza v Ljubljani
11.40 - 12.10	Digitalne zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, mag. Gregor Ilaš, Slovenski etnografski muzej
12.10 - 12.40	Odmor
12.40 - 13.00	Slovenske specialne knjižnice včeraj, danes in v obzorju leta 2020 Igor Zemljič, Inštitut za novejšo zgodovino
13.00 - 13.40	Okrogla miza - Slovenske specialne knjižnicevčeaj, danes in v obzorju leta 2020 moderator Igor Zemljič, Inštitut za novejšo zgodovino

Na obisku v knjižnici Telekoma Slovenije

   Na tokratnem potepu po specialnih knjižnicah sem obiskal knjižnico Telekoma Slovenije.

 Ker gre za gospodarsko podjetje, seveda vstop ni povsem enostaven. Da sem prišel do knjižnice v stolpnici Telekoma na Cigaletovi 15 v Ljubljani, sem se moral najprej identificirati pri vratarju in počakati pri krasnem  (nekdaj verjetno futurističnem) mozaiku,

kamor me je prišla iskat prijazna kolegica Milena Lovišček.

   "Milenka"  dela v knjižnici Telekoma že od leta 1994, ko je sem prišla iz knjižnice Šiška. Ko sem prišel v knjižnico, ki je zelo svetel in sodobno urejen prostor, sem v uho najprej ujel tihi Jazz, v oči pa so mi padle številna lepa in sodobna umetniška dela iz zbirke Telekoma Slovenije.

   Z nekoliko pretiravanja lahko rečemo, da začetki knjižnice segajo že v obdobje avstrijske monarhije, saj so v takratni poštni upravi Ljubljana (pošta ali PTT je vendarle prednik Telekoma Slovenije) so hranili centralne poštne pravilnike, službene liste in drugo gradivo, ki je bilo namenjeno enotnemu poslovanju pošte po vsej državi. Z uvedbo telegrafa in telefona se je pri centralni pošti na današnji Čopovi v Ljubljani pričelo z zbiranjem publikacij tudi za ti dve dejavnosti. Z razvojem poštne, zlasti pa telekomunikacijske dejavnosti je vedno bolj naraščalo število publikacij in potreba po natančnejši evidenci tega gradiva. To je leta 1945 privedlo do ustanovitve specialne knjižnice v okviru Združenega PTT podjetja. 

stran iz prve inventarne knjige

   Z večanjem števila delavcev v podjetju in vse hitrejšim razvojem telekomunikacij je naraščala potreba po strokovni literaturi in informacijah. Zato je knjižnica l. 1968 poleg abecednega in vsebinskega kataloga knjig in serijskih publikacij začela voditi še predmetno urejen katalog člankov iz tekoče naročenih tujih strokovnih revij. Od tedaj naprej – vse do l. 1999 sta se dejavnosti knjižnice in dokumentacijske službe tesno prepletali. Do tega leta so vsebinsko s ključnimi besedami obdelane vse knjige, selektivno pa članki iz tujih revij.

   Od šestdesetih let je v knjižnici bila zaposlena anglistka in germanistka Katja Avbelj. Knjižnica se je sprva nahajala v sedmem nadstropju stolpnice (kjer je imela čudoviti pogled na Kamniško-Savinjske Alpe) po nekaj adaptacijah in selitvah se knjižnica zdaj nahaja v prvem nadstropju stavbe na Cigaletovi ulici 15 in obsega kakšnih 120 m2.

   Leta 1997 ali 1998 so izločili vse "poštno" gradivo in pa poslali v Maribor, kjer je še danes sedež Pošte Slovenije. Knjižnica pa se je nato osredotočila predvsem na zbiranje gradiva o telekomunikacijah. Skupaj hrani danes knjižnica skoraj devet tisoč knjig s področja telekomunikacij, informatike, ekonomije, prava, menedžementa in drugih ved.

 Knjige so v knjžnici je urejene po UDK vrstilcih (najbolj natančen je seveda UDK za telekomunikacije), znotraj posameznega vrstilca pa so knjige postavljene po tekoči številki. Več kot 45 % knjig je v angleškem jeziku, še posebej knjige o informacijsko-komunikacijski tehnologiji.

   Z leti je število knjig, revij in člankov hitro naraščalo in preraslo možnost ročne obdelave podatkov tako so že leta 1975 pričeli z računalniško obdelavo gradiva v sklopu z ISKRO-INDOK. Skupna elektrotehnična baza SAIDC-EL se je gradila do leta 1994, ko so prešli na obdelavo gradiva v COBISS-u.  Od leta 2000 so vsebinsko obdelane in vnešene v COBISS le še knjige, saj se za tematske poizvedbe o člankih iz revij poslužujejo predvsem podatkovnih baz.

   Knjižnica je danes tipična knjižnica z enim zaposlenim, čeprav je v matičnem podjetju zaposlenih več kot 2.000 zaposlenih. V njej najdemo čitalnico, sprejemno pisarno, arhiv in knjižnični depo, ki je v prostem pristopu. Od tehnične opreme sta v knjižnici dva računalnika, en tiskalnik in en fotokopirni stroj.

Revije v knjižnici niso postavljene po UDK-ju ampak so urejene po tekoči številki.

   Poleg knjig in revij hranijo tudi pomembno zbirko standardov in "druge regulative" ter slovarje, enciklopedije in diplomska ter magistrska dela telekomovih štipendistov.

Do leta 2011 je bil "mobitel" samostojno podjetje, ki je ustvarjalo svojo "virtuelno knjižnico". Ta knjižnica, ki je bila dejansko bolj katalog kot
    Vse bolj se posvečajo tudi elektronskemu gradivu. V obliki cedejk imajo  standarde ETSI in ITU ter jezikovne tečaje, omogočajo pa tudi elektronski dostop do mnogih domačih in tujih baz (Analysys/Mayson, Proquest, ETIO, GVIN).

     Knjižnica je praviloma zaprta za zunanje stranke, saj je knjižnično gradivo namenjeno zgolj zaposlenim v Telekomu in njegovih hčerinskih družbah. Knjižničarka obvešča svoje sodelavce o novostih  v internem glasilu Škrjanček in na intranetu, pri njej pa lahko naročijo tudi knjige iz medknjižnične izposoje. V Telekomovi knjižnici so tako 31. decembra 2013 imeli 6.360 knjig, 1.903 serijskih publikacij in standardov ter 561 e-gradiv.

    Knjižnica je bila zmeraj organizacijsko del uprave podjetja. Znotraj te je pripadala različnim sektorjem. Danes je to Sektor za kadrovske, pravne in splošne  zadeve.

čitalnica

polica s standardi

med policami

tipični pogled na police knjižnice Telekoma

Milena Lovišček med policami

naslovnica ene od inventarnih knjig

pogled na intranetno stran knjižnice, ki omogoča uporabnikom brskanje po katalogih in bazah knjižnice.

dostop do ene od spletnih revij

spletna digitalna knjižnica

V knjižnici hranijo tudi obsežno zbirko diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog njihovih štipendistov.

revijska čitalnica

Na obisku v knjižnici Slovenskega šolskega muzeja

     Serijo zapisov z delovnim naslovom "Igor na obisku" sem si zamislil že med mojim predsedovanjem naši sekciji za specialne knjižnice ZBDS. Takrat si žal nisem vzel dovolj časa, da bi moje obiske po različnih knjižnicah predstavil tudi širši javnosti, zdaj pa sem Maji obljubil, da bom svoj pogled na knjižnice uredil in predstavil na našem blogu.

     Bralce zato prosim, da upoštevajo, da gre za moj prvi poskus obiska in tovrstnega orisa kake specialne knjižnice. Ta bo zato verjetno začetniški, pomanjkljiv, preveč zgodovinski in verjetno tudi še ne povsem objektiven prikaz knjižnice in njenih knjižničarjev, kot sem ga pač lahko sestavil po enem, malo manj formalnem, obisku knjižnice. Upam, da me boste razumeli in verjeli, da ta prikaz ni bil mišljen kot slavospev ali reklama kakšne knjižnice (v resnici vse prej kot to), ampak v prvi vrsti predstaviti posamezne specialne knjižnice skozi oči knjižničarja, ki ima srečo, da se lahko sprehaja po njihovih skladiščih in v roke prijema knjige, ki so sicer v vitrinah ali trezorjih. Prav zato vas prosim, da teh zapisov ne primerjate preveč s podatki na spletnih straneh knjižnice  ali z javno objavljenimi poročili Narodne in univerzitetne knjižnice ampak jemljete zgolj kot dodaten subjektiven pogled v neki časovni točki.

Knjižnica Slovenskega šolskega muzeja

     S knjižnico "šolskega muzeja" sem se prvič srečal že pred več kot dvajset leti, ko sem tam iskal sledi Podkovske in ranoceliške šole v Ljubljani. Takrat sta v njej delali še Marjeta Demšar in Tatjana Hojan, ki sta s svojim dolgoletnim delom knjižnici pustili močan pečat vse do danes. Zlasti Tatjana Hojan je z več sto članki o zgodovini šolstva (pa tudi knjižnic) pokazala kako plodovita je lahko vloga bibliotekarja v specialni knjižnici.

Stavba, kjer se danes nahaja Slovenski šolski muzej

     Prve začetke knjižnice Slovenskega šolskega muzeja lahko iščemo že sredi  19. stoletja, ko so trije učitelji iz Ljubljane in okolice (leta 1855) začeli z zasebnimi nakupi načrtno oblikovati zbirko pedagoških knjig. Idealistični poskusi so bili zelo pomembni, a vendarle se je knjižnica začela načrtneje razvijat po ustanovitvi "Šolskega muzeja slovenskega in istrsko hrvatskega učiteljstva v Ljubljani" leta 1898. Muzej, ki je imel prostor na I. mestni deški šoli na Ledini je bil razprodan že leta 1910, vendar je njegovo knjižnico ohranila Zaveza slovenskih učiteljskih društev. Leta 1938 je Rudolf Kobilica iz Osnovne šole Bežigrad pri oblasteh dosegel ponovno ustanovitev muzeja v prostorih osnovne šole za Bežigradom, kjer je deloval vse do leta 1943.

Osnovna šola Bežigrad, kjer je muzej deloval med leti 1938 in 1943

     Muzej se je pozneje še nekajkrat selil, za najdlje v poseben trakt Marijanišča na Poljanski cesti, oziroma v dvoriščni trakt dijaškega doma Ivana Cankarja, kjer je deloval skoraj do srede osemdesetih let 20. stoletja. Prva knjižničarka je bila Eva Toporišič, maja 1963, pa se ji je pridružila še Tatjana Hojan. Knjižnično delo v Slovenskem šolskem muzeju ni bilo nikoli omejeno zgolj na knjižnico, saj so bibliotekarj ob osnovnih nalogah še pripravljali razstave, vodili po njih in pridno pisali članke.

Hodnik v muzeju na Poljanski cesti

     Od leta 1980, ko se je zaposlila še Marjeta Demšar, sta bili v knjižnici zaposleni dve bibliotekarki in takšno situacijo imamo tudi danes, čeprav se je med tem zamenjalo še nekaj bibliotekarjev Tjaša Obal (2004-2007), Valentina Tominec (2007-2011).

Marjeta Demšar in Tatjana Hojan med policami  leta 1991

  

     Danes sta v knjižnici zaposlena kustos Anton Arko (trenutno na "porodniškem" dopustu) in bibliotekarka Polona Koželj, ki s svojo mladostno energijo dajeta knjižnici spet prav poseben pečat.

Anton Arko med vodenjem ministra Uroša  Grilca po razstavi: "Skrito znanje" 

    Osnovni namen knjižnice se skozi zgodovino ni bistveno spreminjal. Njena naloga je, da zbira in hrani izvirno pedagoško literaturo: od učbenikov, šolske zakonodaje in učnih načrtov iz različnih obdobij, do pedagoških časopisov in revij. Med obiskovalci je veliko univerzitetnih profesorjev, študentov in raziskovalcev, ki zbirajo podatke o šolstvu na Slovenskem, preučujejo vprašanja vzgoje in pouka, iščejo gradivo za strokovne izpite in nadaljnje izobraževanje. Nemalo pa je tudi starejših obiskovalcev, ki pridejo v knjižnico "po svoje šolske spomine".

Polona Koželj med reševanjem zapletenih strokovnih vprašanj

     Knjižnica danes hrani skoraj 60.000 knjig. Knjižnični fond se dopolnjuje z učbeniki za vse učne predmete in za vse vrste šol na slovenskem etničnem ozemlju, s pedagoškimi in strokovnimi tiski, mladinskimi revijami, pa tudi s publikacijami, ki obravnavajo šolska in vzgojna vprašanja. Knjižnica zbira tudi knjige učiteljskih in profesorskih knjižnic, pomožne učbenike za posamezne predmete, zgodovinske in druge revije, ki so potrebne za študij šolstva in pedagogike in tudi dela, ki so jih napisali slovenski prosvetni delavci.

Prostorna čitalnica z zbirko revij.

Knjižnica hrani tudi abecedno imenski listkovni katalog s podatki o knjigah do leta 2000

     Gradivo katalogizirajo v sistemu COBISS 3, leta 2013 pa so ob pomoči honorarne sodelavke v COBIB inventarizirali 2.192 enot gradiva, od tega 768 enot novo prispelega gradiva in 1424 enot gradiva iz starega fonda.

Knjižnica slovi po največji slovenski zbirki učbenikov

Eno od številnih šolskih beril

.  

Že sam način, kako biliotekarka Polona, jemlje knjige s polic, priča da gre za knjižnico z zelo natančnimi bibliotekarji

Prirast gradiva v knjižnici Slovenskega šolskega muzeja med letoma 1986 in 1996

 Od velike prenove knjižnice leta 2004 se knjižnica razprostira na 166 m2, osnovni knjižni fond pa hranijo v "Primatovih" kompaktusih.

Med policami

Kot mnoge druge specialne knjižnice ima tudi knjižnica SŠM veliko stalnih bralcev

Bibliotekarka Tatjana Hojan še danes redno obiskuje knjižnico in "pomaga" radovednim bralcem in knjižničarjem. 

Knjižnica hrani tudi okrog 20 knjig iz časa pred letom 1600, med katerimi je tudi inkunabula  Nicolausa Perottusa Rudimenta grammatices iz leta 1468, ki velja za eno prvih humanističnih slovnic na Slovenskem.

Sicer hranijo še kakšnih 200 knjig iz časa pred letom 1800, med katerimi je še kar nekaj dragocenosti.

Ciceronova knjiga: O dolžnostih, ki je izšla v Parizu leta 1556

Zelo razširjen in popularen priročnik za kmete Rudolfa Beckerja iz leta 1789

Iz redne razstavne zbirke Slovenskega šolskega muzeja.

Čeprav trenutno v knjižnici Slovenskega šolskega muzeja ni šale (;-)), vas vabim, da obiščete zanimiv muzej, katero od njihovih prireditev in seveda knjižnico. O najnovejših dogodkih pa se lahko seznanite tudi na njihovi spletni strani ali zelo dejavnem FB profilu.