Spremembe - naš vsakdanjik
Maj je že tradicionalno bogat s strokovnimi dogodki; kot, da bi se vsi trudili zgrabiti še zadnje dni pred navideznim poletnim zatišjem. To zatišje je v mnogih knjižnicah že tradicionalno rezervirano za vsa tista opravila, za katera nam med letom zmanjka časa.
Maj je že tradicionalno bogat s strokovnimi dogodki; kot, da bi se vsi trudili zgrabiti še zadnje dni pred navideznim poletnim zatišjem. To zatišje je v mnogih knjižnicah že tradicionalno rezervirano za vsa tista opravila, za katera nam med letom zmanjka časa.
A
je vseeno prav, da se nam uspe vsaj enkrat na leto udeležiti dogodka, ki je primarno
namenjen specialnim knjižnicam. Vsako leto znova se sprašujemo, ali je to sploh
potrebno? In vsako leto je odgovor isti: nujno je! In vedno znova se ugotavlja,
da je poznavanje perečih vprašanj, ki tarejo »specialce« ključno. Jasno je, da
se nihče noče in tudi nima časa ukvarjati se s stvarmi na splošno, s še eno
popolnoma neoprijemljivo diskusijo. Obožujemo aplikativna predavanja. Takšna,
ki nas podrezajo in spodbudijo, da kaj novega poskusimo tudi sami. Da na svoje
delo pogledamo z drugimi očmi.
Ni vseeno, kaj si o lastnem delu
in okolju mislimo sami. Naše mnenje ključno vpliva na razvoj in ugled knjižnice
in posredno na razvoj naše okolice. Danes se bomo dotaknili tudi vprašanja
zakaj sta ugled in vpliv pomembna in kako ju gradimo vsak dan.
V zadnjih letih se trendi obračajo in ponovno
usmerjajo v knjižnice. Knjižničarji bomo spet postali tisti, ki bomo ključno
vplivali na spremembe, klimo in razvoj matične organizacije. To dejstvo so kot
ključno prepoznali tudi v ZN v Agendi 2030 za trajnostni razvoj. IFLA je
nadgradila Agendo 2030 in nam tako ponudila odlična izhodišča za preporod
specialnih knjižnic. Možnost, da knjižnica (p)ostane ključni adut matične organizacije.
Po uvodnem nagovoru predsednice Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS, Barbare Kavčič, smo se spomnili pokojnega kolega Franca Kuzmiča nato pa je vajeti prevzela Edita Bačić.
Edita Bačić je vodja Knjižnice pravne fakultete v Splitu; predsednica sekcije za specialne in visokošolske knjižnice pri Hrvaškem knjižničarskem društvu in prejemnica Kukuljevićeve listine, ki ga podeljuje Hrvaško knjižničarsko društvo posameznikom za javno priznanje za njihovo izjemno in dolgoletno delovanje v stroki. Kolegica Bačićeva združuje prakso in teorijo; aktivno predava in objavlja znanstvena dela. Med leti 2009 - 2013 je predsedovala tudi Društvu pravnih in sorodnih knjižnic jugovzhodne Evrope – SEALL. Kolegica deluje na mednarodnem področju, saj že leta aktivno deluje pri IFLi in aktivno vpliva na razvoj knjižničarstva tako na Hrvaškem, kot v svetu.
Edita Bačić - Aktivizem v matičnih organizacijah
Po predavanju, ki nam je natreslo cel kup idej in nam postavilo ogledalo kaj vse je še za postoriti nas je prevzela Brigita Tomas (IDEUS), ki je svetovalka, inštruktorica, mediatorka in inštruktorica mehkih veščin. Spremembe in inovativnost je bila rdeča tema že njene magistrske naloge in znanje je od takrat le še nadgradila in razvila, predvsem s strokovnim izpopolnjevanjem in delovanjem v praksi. Njena specialnost je učinkovito uvajanje sprememb v delovna okolja.
Brigita Tomas - Implementacija sprememb – kako v praksi spremeniti naš vsakdan
Po odmoru nam je spregovorila ga. Zlata Tavčar. Uspešna podjetnica, ki deluje v gospodarstvu že več, kot 25 let. Direktorica podjetja in istoimenskega portala Tax-Fin-Lex. Ta uspešno deluje že od leta 2005. Posebnost portala, ki pa mu daje konkurenčno prednost, je združevanje aktualne zakonodaje, sodnih praks in dodatnih virov, vse na enem mestu. Portal, pokriva davčne, finančne in pravne vsebine. V zadnjih letih se portal uspešno razširil na področje okoljske in delovne zakonodaje ter na področje javnih naročil. Svojo ponudbo pa zadnja leta uspešno dopolnjujejo še z različnimi izobraževanju za uporabnike. Sama je poleg uspešne podjetnice tudi odločna zagovornica ugleda, o čemer radi spregovorimo tudi bibliotekarji.
Zlata Tavčar (Tax-Fin-Lex) - Za boljši izplen!
Najbolj perečo temo smo prihranili za na konec. Kolega Šoštarič je eden tistih, ki intenzivno deluje v razvoju računalniških omrežij vse od svoje diplome l. 1979. Spretno deluje tako v gospodarstvu, kot javni upravi; med drugim je bil 6 let tudi direktor IZUM-a. Danes se v večji meri posveča razvoju in raziskovanju. Med drugim je tudi član v Nacionalnem svetu za knjižnično dejavnost; hkrati pa je tudi uradna odgovorna oseba za varstvo podatkov v skladu z GDPR.
Davor Šoštarič (IZUM) - Spremembe in pasti ob uvedbi GDPR
Posebna zahvala restvaraciji Matinšek
in Slovenskemu etnografskemu muzeju, ki nas je prijazno gostil že tretje leto zapored.
Foto: Anže Furlan, KoKa Press
x
