petek, 17. junij 2011

Pomladansko srečanje sekcije za specialne knjižnice

V četrtek 16. junija smo imeli  bibliotekarji naše sekcije v Mestnem muzeju Ljubljana redno letno srečanje z naslovom: SPECIALNE KNJIŽNICE V KRIZI :  včeraj - danes – jutri. Predavali so nam: mag. Tatjana Likar iz Ministrstvo za kulturo,  dr. Anja Dular iz Narodnega  muzeja Slovenije, mag. Stanislav Bahor iz Narodne in univerzitetne knjižnice, dr. Alenka Kavčič-Čolić prav tako iz Narodne in univerzitetne knjižnice, izr. prof. dr. Primož Južnič iz Filozofske fakultete in mag. Angela Čuk iz podjetja Krka.

Na koncu posvetovanja smo sprejeli tudi posebno peticijo s katero zahtevamo  da Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo izvaja strokovni nadzor nad zagotavljanjem pogojev in delovanjem specialnih knjižnic s področij, ki niso v pristojnosti Ministrstva za kulturo.

Izvirni greh posvetovanja je bilo dejstvo, da je bilo pripravljeno na isti dan, kot posvetovanje visokošolskih knjižničarjev o informacijski pismenosti. Za to prekrivanje nam je v bistvu zelo žal in v prihodnje si bom še bolj prizadevali da do tovrstnega podvajanja več ne bo prišlo. Kljub temu mislim, da je srečanje doseglo smisel, saj je obisk bil zadovoljiv, še posebej pa me je presenetilo veliko število  "novih obrazov", kar nakazuje, da ima naša sekcija ped sabo še lepšo prihodnost.



 

 
 
 Sprejetje peticije








Besedilo peticije:


ZVEZA BIBLIOTEKARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE
Sekcija za specialne knjižnice



PETICIJA
Bibliotekarji sekcije za specialne knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije (ZBDS) na svojem spomladanskem srečanju z naslovom Specialne knjižnice v krizi : včeraj - danes – jutri,  v Mestnem muzeju Ljubljana opozarjamo odgovorne za knjižnično politiko v Republiki Sloveniji  na neizvajanje določil v tretjega odstavka 58. člena Zakona o knjižničarstvu (ZKnj-1: Ur.l. RS, št. 87/2001 in Ur.l. RS, št. 96/2002-ZUJIK) (v nadaljevanju Zakon). Po tem določilu bi namreč Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVŠZT) moralo izvajati strokovni nadzor nad zagotavljanjem pogojev in delovanjem specialnih knjižnic s področij, ki niso v pristojnosti Ministrstva za kulturo ter knjižničnim informacijskim servisom. Prav tako MVŠZT ne izpolnjuje določil 10. in 36. člena Zakona, ki se nanašajo na vpis knjižnic v razvid knjižnic.

Sekcija za specialne knjižnice predlaga ZBDS za posredovanje peticije Nacionalnemu svetu za knjižnično dejavnost ter da opozori pristojne organe na neizvajanje zakonskih določil, saj lahko to povzroči resne posledice pri delovanju knjižnic in informacijskih centrov, ki niso v pristojnosti Ministrstva za kulturo.

OBRAZLOŽITEV
V 58. členu Zakona je jasno navedeno, da sta za strokovni nadzor nad zagotavljanjem in delovanjem javne službe (knjižnične dejavnosti kot javne službe) pristojni:
-              »ministrstvo, pristojno za kulturo, za: nacionalno knjižnico, splošne knjižnice in specialne knjižnice s področja kulture ter za knjižnično gradivo kot kulturni spomenik;
-              ministrstvo, pristojno za šolstvo in znanost, za: šolske in visokošolske oziroma univerzitetne knjižnice ter specialne knjižnice na drugih področij in knjižnični informacijski servis«.

Vsebino strokovnega nadzora podrobneje določa sprejeti Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, ki se nanaša na vse knjižnice. Pristojnosti glede strokovnega nadzora so razdeljene med Ministrstvom za kulturo in MVŠZT. Vendar pa MVŠZT ne izvaja nadzora nad zagotavljanjem in delovanjem knjižnične javne službe, kar ima lahko resne posledice za strokovno delovanje omenjenih knjižnic.

MVŠZT prav tako ne upošteva določil zakona, ki se nanašajo na vpis knjižnic, ki izvajajo knjižnično dejavnost kot javno službo, v razvid knjižnic. Doslej kljub izvedenim meritvam in posredovanim mnenjem o razvitosti specialnih knjižnic, ki so v njegovi pristojnosti, še ni izdalo odločb za vpis knjižnic v razvid knjižnic.


V Ljubljani, 16. junija 2011

Igor Zemljič,
predsednik Sekcije za specialne knjižnice ZBDS

četrtek, 02. junij 2011

Strokovna ekskurzija v Beograd

V času, ko nam službe običajno več ne plačujejo udeležbe na strokovnih ekskurzijah in moraš dati za ogledovanje različnih tipov knjižnic celo svoj dopust, mi je prav jasno, zakaj smo imeli letos toliko težav z nabiranjem potnikov za izlet v Beograd. Še zlasti mi je hudo za tistimi, ki so že bili prijavljeni, a so se morali odpovedati potovanju zaradi vedno višje cene ali moje neresnosti. Prav zato pa toliko bolj občudujem tisto peščico najbolj vztrajnih bibliotekarjev, ki se ni predala malodušju in je vztrajala v prijavi do konca. Ker sem bil na izletu tudi sam, lahko mirne vesti in brez pretirane samohvale rečem, da ni bilo med udeleženci ekskurzije nikogar, ki bi bil ob prihodu domov razočaran. Program je bil sicer rahlo spremenjen, in zaradi cerkvenega praznika nismo videli patriarhijske knjižnice, a kljub temu smo videli toliko različnih in zanimivih knjižnic, da so bila verjetno zapolnjena še tako visoka pričakovanja udeležencev. Po vsem videnem in intenzivnih srečanjih s srbskimi kolegi, mi je žal le to, da v Srbijo nismo šli z večjim avtobusom in da ni šlo zraven še več knjižničarjev, ker bi spoznanje, kako entuziazem in želja po znanju in hitrem napredku lahko nadomeščata mnoge finančne in druge ovire koristilo vsem. Zame je bilo največje spoznanje te ekskurzije prav to, da so tudi veliki skoki v razvoju stroke mogoči ter da preskok v mišljenju lahko včasih nadomesti kakšno od razvojnih stopenj knjižničarstva. V Srbiji je to lepo in nazorno vidno, saj starodavne knjižnice, z goro listkovnih katalogov in včasih zastarelo računalniško opremo, s svojo vizijo, znanjem in marljivostjo, da ne omenjam samo digitalne knjižnice in obsežnih baz podatkov in repozitorijev že presegajo razvoj pri nas.

Prvi dan smo si ogledali Univerzitetno biblioteko Svetozar Marković, kjer sta nas sprejeli Aleksandra Trtovac in Aleksandra Popović.



















velika čitalnica
računalniški čitalnici
v oddelku za stare in redke knjige nas je sprejela Nikola Marković

Dalmatinova biblija
detajl iz knjige
Pozdrav direktorice knjižnice : dr Stele Filipi Matutinović


 Predstavitev COBSON-a in pogovor o digitalizaciji, citatnih indeksih in bazah podatkov.




Sledil je ogled velikanske cerkve Sv. Save.
ki je zelo veličastna, navkljub nedokončani notranjosti.


v njeni neposrednji soseščini je tudi lepa zgradba Narodne biblioteka Srbije, ki pa je žal že več let zaprta za javnost. Otvoritev je bila napovedana za konec maja, pa so jo žal spet prestavili.


Pred večerjo smo si ogledali še mestno trdnjavo Kalamegdan in sotočje Save in Donave

vmes je rahlo deževalo

notranjost Saborne cerkve
čisto blizu je zelo znana in stara gostilna imenovana "Kot upitnika" (pri vprašaju), ki nosi to nenavadno ime, ker se menda dolgo niso mogli dogovoriti glede njenega imena.
v centru mesta


Naslednji dan smo imeli že zgodaj zjurtraj najavljen obisk Kraljevega dvora na Dedinju, kjer še danes prebivajo potomci vladarske dinastije Karađorđevićev in tudi aktualni prestolonaslednik Aleksander. Po parku smo se najprej sprehodili do t. i. Kraljevega dvora,




vhodna avla
dvorana z zlatim stropom
jedilnica

moder salon

soba pravljic
kino soba
kadilnica
Kraljeva / Titova delovna pisarna
kupola kraljeve zasebne kapele

zatem smo si še ogledali rezidenco Beli dvor, ki jo je izgradil in opremil knez Pavle
opremljena pa je s številnimi deli svetovno znanih umetnikov



nič manj bogata ni tudi tamkajšnja knjižnica
Po kratkem postanku pri hiši cvetja
smo se nato vrnili v mesto, ker so nas že pričakovali v knjižnici srbske skupščine oz. parlamenta Srbije



Zelo prijazno nas je sprejela vodja knjižnice Radmila Stojanović




predverje velike  dvorane
velika dvorana
tudi to je Beograd



na Terazijah je tudi simpatični bar BIBLIOTEKA

Na poti domov smo se zaustavili še na Avali, kjer je meštrovič izgradil velikansko grobnico neznanemu junaku.




po vojni pa so blizu izgradili še veliki RTV stolp

Ustavili smo se tudi v Sremskih Karlovcih






Ena od znamenitosti Sremskih Karlovcev je gimnazija,

ki je bila seveda opremljena s knjižnico, ki hrani 20.000 knjig od katerih so nekatere stare več sto let.

glagolski evangelij iz 1562
Kopitarjeva slovnica slovenskega jezika
V Sremskih Karlovcih je bil leta 1699 podpisan znamenit Mirovni sporazum med Avstrijo, Turki in Benetkami. pozneje pa so na tem mestu zgradili znamenito okroglo kapelo.
in še pogled na Novi sad
kakšna zgodba pa še naj ostane za klepet ob kavi... ;-)