ponedeljek, 24. februar 2020

Strokovni standardi za specialne knjižnice (2018-2028)

Strokovno srečanje v Trubarjevi hiši literature, 20.2.2020

V strokovnem življenju bibliotekarja je polno nasprotij. Na eni strani mora slediti vsem spremembam v tehnologiji, iskati nove stvari in biti v toku v časom. Po drugi strani pa mora ostajati trdno zasidran v poslanstvu, nikoli pozabiti, kje so njegove korenine ter kaj je njegova osnovna naloga. Ta nasprotja so še posebej izrazita pri specialnih knjižničarjih, saj morajo združevati zelo različne vloge, povrh vsega so v institucijah, kjer delujejo običajno še sami ter nimajo sogovornika, ki bi njihovo razdvojenost resnično razumel. Zato je še posebej pomembno, da se povezujemo znotraj in zunaj stanovskih organizacij ter se družimo s kolegi, ki so v podobnih situacijah.
Eden takšnih dogodkov se je zgodil pretekli teden v Trubarjevi hiši literature. Strokovno srečanje je bilo primarno namenjeno specialnim knjižničarjem, a je bilo odprto za vse, ki jih je tema zanimala.
Dogodek je vodil Gregor Ilaš iz Slovenskega etnografskega muzeja. Za uvod je Violetta Bottazzo predstavila historiat standardov za specialne knjižnice v Sloveniji. Nato je s predstavitvijo nadaljevala Barbara Kavčič, predsednica Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS, ki je predstavila aktualne standarde in začela s pogovorom o tem, kje trenutno smo pri uporabi standardov in kaj nas še čaka. Si vzamemo čas za nepristransko oceno knjižnice? Se res oborožimo z aktualnimi kvalitativnimi in kvantitativnimi podatki za pogovor z nadrejenimi? Nas je mogoče strah, kaj bomo izvedeli o svoji knjižnici in se rajši postavimo v obrambno pozicijo? Pogovoru se je pridružila tudi vodja delovne skupine za Strokovne standarde za specialne knjižnice pri NSKD, dr. Alenka Kavčič Čolić.
Tekom pogovora se je jasno izkazalo, da preslabo poznamo in uporabljamo orodja, ki jih imamo na voljo. Skozi dialog vseh vpletenih se je izkazalo tudi, da potekajo intenzivne priprave na spremembe tako na Ministrstvu za kulturo, kjer pripravljajo Minimalne zahteve za opravljanje knjižnične dejavnosti, kot tudi na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, kjer intenzivno pripravljajo prenovo študijskih programov.
Standardi za specialne knjižnice, ki jih je novembra 2018 sprejel Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, so bili priročna spodbuda za raznolik pogovor o našem delu in delovanju. Strokovna srečanja na katerih se srečata realnost in teorija so dobrodošla, saj lahko le tako začnemo dialog, ki bo osnova za nova priporočila, nove standarde. Vedno aktualna tema in opomnik, da tudi (specialne) knjižnice prispevajo k družbenemu razvoju, pa tako ali tako nikoli nista odveč. Podobni dogodki so ključni za izmenjavo mnenj in razvoj učinkovitega prehajanja informacij, ki je v korist vseh.

Barbara Kavčič
Predsednica Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS

Dogodek je organizirala Sekcija za specialne knjižnice pri ZBDS v sodelovanju z DBL.

torek, 03. december 2019

Javen odziv SSK na zaprtje knjižnice INZ


Knjižničarsko in tudi splošno javnost (sodeč po odzivu medijev) je šokirala novica o omejitvi javnega dostopa (beri zaprtja) knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino (INZ). Vodstvo INZ v pojasnilu za javnost pravi, da se zaveda pomena knjižnice za študij in raziskovanje novejše zgodovine in zato že desetletja vzdržuje obsežen javni program specialne knjižnice iz sredstev za lastno raziskovalno dejavnost, vendar jih trenutni finančni položaj, ki je nadvse resen, sili v sanacijski načrt, ki vključuje tudi prestrukturiranje knjižnice. Toda vsaka strategija, tako inštituta ali pa države, ki bi pri svojem raziskovalnem delu varčevala pri knjižnici se bo na kratki, še bolj pa na dolgi rok izkazala za jalovo. Resnega raziskovanja brez knjižnice ni mogoče izvajati. Knjižnica je pri znanstvenem raziskovanju nasploh, še posebej pa v humanistiki središče in osnova.

Še posebej gre opozoriti, da gre pri knjižnici INZ za izjemno zbirko raznolikega in unikatnega gradiva - preko 50 tisoč enot, ki vključuje tako bogat nabor knjig, časopisov (denimo Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic), dokumentarno gradivo, priročnike, zemljevide, enciklopedije, letake. Posebnost je t.i. D-fond, Direktorjev fond, zbirka nacističnih, fašističnih in protikomunističnih vsebin. Najstarejša knjiga v knjižnici so Petrarkovi soneti iz leta 1528, imajo tudi Plinijevo Della naturale historia iz leta 1548, hranijo pa tudi prvo in drugo izdajo Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske.

Knjižnica INZ je vsakemu, ki se resno ukvarja s politično, gospodarsko, socialno in kulturno zgodovino, eno glavnih postajališč na raziskovalni poti. Dostop bo sedaj, tudi zaradi selitve iz Kazine, onemogočen. 

Sekcija za specialne knjižnice se pridružuje pozivu o ohranitvi knjižice in vas vabimo k podpisu peticije.  


Izvršni odbor Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS

torek, 12. junij 2018

Dan specialnih knjižnic 2018

Spremembe  - naš vsakdanjik

Maj je že tradicionalno bogat s strokovnimi dogodki; kot, da bi se vsi trudili zgrabiti še zadnje dni pred navideznim poletnim zatišjem. To zatišje je v mnogih knjižnicah že tradicionalno rezervirano za vsa tista opravila, za katera nam med letom zmanjka časa.
A je vseeno prav, da se nam uspe vsaj enkrat na leto udeležiti dogodka, ki je primarno namenjen specialnim knjižnicam. Vsako leto znova se sprašujemo, ali je to sploh potrebno? In vsako leto je odgovor isti: nujno je! In vedno znova se ugotavlja, da je poznavanje perečih vprašanj, ki tarejo »specialce« ključno. Jasno je, da se nihče noče in tudi nima časa ukvarjati se s stvarmi na splošno, s še eno popolnoma neoprijemljivo diskusijo. Obožujemo aplikativna predavanja. Takšna, ki nas podrezajo in spodbudijo, da kaj novega poskusimo tudi sami. Da na svoje delo pogledamo z drugimi očmi.
Ni vseeno, kaj si o lastnem delu in okolju mislimo sami. Naše mnenje ključno vpliva na razvoj in ugled knjižnice in posredno na razvoj naše okolice. Danes se bomo dotaknili tudi vprašanja zakaj sta ugled in vpliv pomembna in kako ju gradimo vsak dan. 

  
V zadnjih letih se trendi obračajo in ponovno usmerjajo v knjižnice. Knjižničarji bomo spet postali tisti, ki bomo ključno vplivali na spremembe, klimo in razvoj matične organizacije. To dejstvo so kot ključno prepoznali tudi v ZN v Agendi 2030 za trajnostni razvoj. IFLA je nadgradila Agendo 2030 in nam tako ponudila odlična izhodišča za preporod specialnih knjižnic. Možnost, da knjižnica (p)ostane ključni adut matične organizacije.

Po uvodnem nagovoru predsednice Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS, Barbare Kavčič, smo se spomnili pokojnega kolega Franca Kuzmiča nato pa je vajeti prevzela Edita Bačić.



Edita Bačić je vodja Knjižnice pravne fakultete v Splitu; predsednica sekcije za specialne in visokošolske knjižnice pri Hrvaškem knjižničarskem društvu in prejemnica Kukuljevićeve listine, ki ga podeljuje Hrvaško knjižničarsko društvo posameznikom za javno priznanje za njihovo izjemno in dolgoletno delovanje v stroki. Kolegica Bačićeva združuje prakso in teorijo; aktivno predava in objavlja znanstvena dela. Med leti 2009 - 2013 je predsedovala tudi Društvu pravnih in sorodnih knjižnic jugovzhodne Evrope – SEALL. Kolegica deluje na mednarodnem področju, saj že leta aktivno deluje pri IFLi in aktivno vpliva na razvoj knjižničarstva tako na Hrvaškem, kot v svetu. 

Edita Bačić  - Aktivizem v matičnih organizacijah

  

Po predavanju, ki nam je natreslo cel kup idej in nam postavilo ogledalo kaj vse je še za postoriti nas je prevzela Brigita Tomas (IDEUS), ki je svetovalka, inštruktorica, mediatorka in inštruktorica mehkih veščin. Spremembe in inovativnost je bila rdeča tema že njene magistrske naloge in znanje je od takrat le še nadgradila in razvila, predvsem s strokovnim izpopolnjevanjem in delovanjem v praksi. Njena specialnost je učinkovito uvajanje sprememb v delovna okolja.

Brigita Tomas  - Implementacija sprememb – kako v praksi spremeniti naš vsakdan


 

Po odmoru nam je spregovorila ga. Zlata Tavčar. Uspešna podjetnica, ki deluje v gospodarstvu že več, kot 25 let. Direktorica podjetja in istoimenskega portala Tax-Fin-Lex. Ta uspešno deluje že od leta 2005. Posebnost portala, ki pa mu daje konkurenčno prednost, je združevanje aktualne zakonodaje, sodnih praks in dodatnih virov, vse na enem mestu. Portal, pokriva davčne, finančne in pravne vsebine. V zadnjih letih se portal uspešno razširil na področje okoljske in delovne zakonodaje ter na področje javnih naročil. Svojo ponudbo pa zadnja leta uspešno dopolnjujejo še z različnimi izobraževanju za uporabnike. Sama je poleg uspešne podjetnice tudi odločna zagovornica ugleda, o čemer radi spregovorimo tudi bibliotekarji.  

Zlata Tavčar (Tax-Fin-Lex) - Za boljši izplen!


Najbolj perečo temo smo prihranili za na konec. Kolega Šoštarič je eden tistih, ki intenzivno deluje v razvoju računalniških omrežij vse od svoje diplome l. 1979. Spretno deluje tako v gospodarstvu, kot javni upravi; med drugim je bil 6 let tudi direktor IZUM-a. Danes se v večji meri posveča razvoju in raziskovanju. Med drugim je tudi član v Nacionalnem svetu za knjižnično dejavnost; hkrati pa je tudi uradna odgovorna oseba za varstvo podatkov v skladu z GDPR.

Davor Šoštarič (IZUM) Spremembe in pasti ob uvedbi GDPR


Posebna zahvala restvaraciji Matinšek 



in Slovenskemu etnografskemu muzeju, ki nas je prijazno gostil že tretje leto zapored.








 











Foto: Anže Furlan, KoKa Press
x

četrtek, 25. maj 2017

5. dan specialnih knjižnic

Danes je bil spet dan slovenskih specialnih knjižnic, ki ga že peto leto zapored obeležujemo zadnji četrtek v mesecu maju. Tema letošnjega dne so bile komunikacijske poti v specialni knjižnici, nekolilko poetično pa smo posvet naslovili z:

˝Kje so tiste stezice˝: komunikacijske poti v specialni knjižnici

Posvetovanje je bilo ponovno v upravni stavbi Slovenskega etnografskega muzeja na Metelkovi 2 v Ljubljani, udeležilo pa se ga je okoli 70 bibliotekarjev iz cele Slovenije. Ker je predavanje o internem komuniciranju pritegnilo veliko pozornost smo ga nekoliko podaljšali, zakar smo nato imeli cel dan kar nekaj zamude.

Na srečanju so nastopili naslednji predavatelji:

Maja Vavtar (Vrhovno sodišče RS, Centralna pravosodna knjižnica)

Pozdravni nagovor

Katja Kek (agencija Taktik)
˝En komad internega komuniciranja, prosim˝

mag. Sergej Lah, IZUM
Izzivi in koristi uporabe družbenih medijev v knjižnicah

Uroš Kunaver (CTK)
Znanost za vsakogar: pomen knjižnic pri popularizaciji znanosti

Breda Karun, Mestna knjižnica Kranj
Zagovorništvo v knjižnici

Sledila proglasitev Dr. Luka Vidmarja (ZRC SAZU) za zagovornika specialnih knjižnic


Alenka Kavčič Čolić  (NUK):
Rezultati vprašalnika „Delovne skupine za strokovna priporočila za specialne knjižnice”

in še debatna okrogla miza z naslovom:

Dobra praksa iznajdljivih, na kateri so nastopili:
  • Borut Kirar, (FDV ODKJG) ; 
  • mag. Maja Peteh, (Gozdarska knjižnica);
  • Mojca Račič, (Slovenski etnografski muzej)



















































 



 




torek, 23. maj 2017

Vabilo na dan specialnih knjižnic2017

Sekcija za specialne knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije

organizira strokovno srečanje:

Dan specialnih knjižnic 2017
˝Kje so tiste stezice˝: komunikacijske poti v specialni knjižnici

Slovenski etnografski muzej (Upravna muzejska hiša),
Metelkova 2, Ljubljana, četrtek, 25. maj 2017


Program
8.30 - 9.00 Registracija udeležencev

9.00 - 9.05 Pozdravni nagovor
Maja Vavtar, Vrhovno sodišče RS, Centralna pravosodna knjižnica

9.05 - 9.50 ˝En komad internega komuniciranja, prosim˝
Katja Kek, Taktik

9.50 - 10.20 Izzivi in koristi uporabe družbenih medijev v knjižnicah
mag. Sergej Lah, IZUM

10.20 - 10.40 Znanost za vsakogar: pomen knjižnic pri popularizaciji znanosti
mag. Miro Pušnik, CTK

10.40 - 11.10 Odmor

11.10 - 11.30 Zagovorništvo v knjižnici
Breda Karun, Mestna knjižnica Kranj

11.30 - 11.50 Proglasitev zagovornika specialnih knjižnic
Dr. Luka Vidmar, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede

11.50 - 12.20 Dobra praksa iznajdljivih
Borut Kirar, FDV ODKJG ; Andreja Potočnik, Ustavno sodišče RS; mag. Maja
Peteh, Gozdarska knjižnica; Mojca Račič, Slovenski etnografski muzej


Dodatne informacije: maja.vavtar@sodisce.si

četrtek, 26. maj 2016

Poročilo z dneva specialnih knjižnic 2016

Mislim, da je spet prav lepo uspel, o čemer naj pričajo fotografije in povzetki predavanj.



Program:

mag.Vojka Vuk Dirnbek, Državni zbor: 


Barbara Masten, Vrhovno sodišče RS: 

mag. Mirjam Kotar, FDV, Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja:

Igor Zemljič, Inštitut za novejšo zgodovino:


Majda Gominšek, Verlag Dashöfer: