Strokovni standardi za specialne knjižnice (2018-2028)

Strokovno srečanje v Trubarjevi hiši literature, 20.2.2020

V strokovnem življenju bibliotekarja je polno nasprotij. Na eni strani mora slediti vsem spremembam v tehnologiji, iskati nove stvari in biti v toku v časom. Po drugi strani pa mora ostajati trdno zasidran v poslanstvu, nikoli pozabiti, kje so njegove korenine ter kaj je njegova osnovna naloga. Ta nasprotja so še posebej izrazita pri specialnih knjižničarjih, saj morajo združevati zelo različne vloge, povrh vsega so v institucijah, kjer delujejo običajno še sami ter nimajo sogovornika, ki bi njihovo razdvojenost resnično razumel. Zato je še posebej pomembno, da se povezujemo znotraj in zunaj stanovskih organizacij ter se družimo s kolegi, ki so v podobnih situacijah.

Eden takšnih dogodkov se je zgodil pretekli teden v Trubarjevi hiši literature. Strokovno srečanje je bilo primarno namenjeno specialnim knjižničarjem, a je bilo odprto za vse, ki jih je tema zanimala.

Dogodek je vodil Gregor Ilaš iz Slovenskega etnografskega muzeja. Za uvod je Violetta Bottazzo predstavila historiat standardov za specialne knjižnice v Sloveniji. Nato je s predstavitvijo nadaljevala Barbara Kavčič, predsednica Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS, ki je predstavila aktualne standarde in začela s pogovorom o tem, kje trenutno smo pri uporabi standardov in kaj nas še čaka. Si vzamemo čas za nepristransko oceno knjižnice? Se res oborožimo z aktualnimi kvalitativnimi in kvantitativnimi podatki za pogovor z nadrejenimi? Nas je mogoče strah, kaj bomo izvedeli o svoji knjižnici in se rajši postavimo v obrambno pozicijo? Pogovoru se je pridružila tudi vodja delovne skupine za Strokovne standarde za specialne knjižnice pri NSKD, dr. Alenka Kavčič Čolić.

Tekom pogovora se je jasno izkazalo, da preslabo poznamo in uporabljamo orodja, ki jih imamo na voljo. Skozi dialog vseh vpletenih se je izkazalo tudi, da potekajo intenzivne priprave na spremembe tako na Ministrstvu za kulturo, kjer pripravljajo Minimalne zahteve za opravljanje knjižnične dejavnosti, kot tudi na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, kjer intenzivno pripravljajo prenovo študijskih programov.

Standardi za specialne knjižnice, ki jih je novembra 2018 sprejel Nacionalni svet za knjižnično dejavnost, so bili priročna spodbuda za raznolik pogovor o našem delu in delovanju. Strokovna srečanja na katerih se srečata realnost in teorija so dobrodošla, saj lahko le tako začnemo dialog, ki bo osnova za nova priporočila, nove standarde. Vedno aktualna tema in opomnik, da tudi (specialne) knjižnice prispevajo k družbenemu razvoju, pa tako ali tako nikoli nista odveč. Podobni dogodki so ključni za izmenjavo mnenj in razvoj učinkovitega prehajanja informacij, ki je v korist vseh.

Barbara Kavčič

Predsednica Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS

Dogodek je organizirala Sekcija za specialne knjižnice pri ZBDS v sodelovanju z DBL.

5. dan specialnih knjižnic

Danes je bil spet dan slovenskih specialnih knjižnic, ki ga že peto leto zapored obeležujemo zadnji četrtek v mesecu maju. Tema letošnjega dne so bile komunikacijske poti v specialni knjižnici, nekolilko poetično pa smo posvet naslovili z:

˝Kje so tiste stezice˝: komunikacijske poti v specialni knjižnici

Posvetovanje je bilo ponovno v upravni stavbi Slovenskega etnografskega muzeja na Metelkovi 2 v Ljubljani, udeležilo pa se ga je okoli 70 bibliotekarjev iz cele Slovenije. Ker je predavanje o internem komuniciranju pritegnilo veliko pozornost smo ga nekoliko podaljšali, zakar smo nato imeli cel dan kar nekaj zamude.

Na srečanju so nastopili naslednji predavatelji:

Maja Vavtar (Vrhovno sodišče RS, Centralna pravosodna knjižnica)

Pozdravni nagovor

Katja Kek (agencija Taktik)
˝En komad internega komuniciranja, prosim˝

mag. Sergej Lah, IZUM
Izzivi in koristi uporabe družbenih medijev v knjižnicah

Uroš Kunaver (CTK)
Znanost za vsakogar: pomen knjižnic pri popularizaciji znanosti

Breda Karun, Mestna knjižnica Kranj
Zagovorništvo v knjižnici

Sledila proglasitev Dr. Luka Vidmarja (ZRC SAZU) za zagovornika specialnih knjižnic


Alenka Kavčič Čolić  (NUK):
Rezultati vprašalnika „Delovne skupine za strokovna priporočila za specialne knjižnice”

in še debatna okrogla miza z naslovom:

Dobra praksa iznajdljivih, na kateri so nastopili:

• Borut Kirar, (FDV ODKJG) ; 
• mag. Maja Peteh, (Gozdarska knjižnica);
• Mojca Račič, (Slovenski etnografski muzej)

 

 

Dan specialnih knjižnic 2014

   Dan specialnih knjižnic je strokovno in stanovsko srečanje, ki vsako leto izmeri utrip dogajanja in kondicijo stroke, radi pa bi, da bi tudi sooblikovalo bibliotekarske trende. Letošnji je potekal pod naslovom: »Knjižnica blizu in daleč« vodila pa ga je nova predsednica sekcije Maja Vavtar.

  Osrednja pozornost srečanja je bila namenjena storitvam oddaljenega in odprtega dostopa do vseh informacij. Oddaljen dostop do elektronskih baz pomeni najpogosteje dostop do informacij iz svoje pisarne ali domačega kavča. Poleg oddaljenega dostopa je pomemben tudi odprti dostop do informacij. Specialni knjižničarji bomo ponudili podporo raziskovalcem s pomočjo informacijske točke za odprti dostop in pomoči pri upravljanju odprtih raziskovalnih podatkov ter tehnično podporo pri izdajanju znanstvenih in strokovnih revij. Sofinanciranje projekta iz okvirnega programa Obzorja 2020 ima namreč v pogodbi tudi določilo o obvezni odprti dostopnosti vseh objav, katere morajo do konca leta 2014 sprejeti vse članice EU. 

Srečko Bončina iz Narodne in univerzitetne knjižnice je predstavil urejenost oddaljenega dostopa v NUK,

Miran Petek z Instituta informacijskih znanosti pa spregovoril o avtentikacijsko-avtorizacijskih mehanizmih za varen oddaljen dostop.

Drugi sklop je uvedel prispevek Mojce Kotar z Univerze v Ljubljani, ki je spregovorila o knjižničarjevi podpori slovenskim raziskovalcem v okolju odprtega dostopa,

 Gregor Ilaš pa se je posvetil primeru etnografskega muzeja in njihove digitalne zbirke.

 Sladek odmor za kavo

Po odmoru in ob zaključku srečanja je o spremembah položaja specialnih knjižnic in njihovi prihodnosti spregovoril še Igor Zemljič z Inštituta za novejšo zgodovino, ki je bil tudi moderator okrogle mize z naslovom: Slovenske specialne knjižnice danes in v obzorju leta 2020. 

Program drugega dne specialnih knjižnic Slovenije:
9.30 - 10.00	Registracija udeležencev
10.00 - 10.10	Pozdravni nagovor Maja Vavtar, predsednica Sekcije za specialne knjižnice, Centralna pravosodna knjižnica
10.10 - 10.40	Storitev oddaljenega dostopa v NUK-u, Srečko Bončina, Narodna in univerzitetna knjižnica
10.40 - 11.10	Avtentikacijsko-avtorizacijski mehanizem COBISS, Miran Petek, IZUM
11.10 - 11.40	Podpora slovenskim raziskovalcem v okolju odprtega dostopa, dr. Mojca Kotar, Univerza v Ljubljani
11.40 - 12.10	Digitalne zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, mag. Gregor Ilaš, Slovenski etnografski muzej
12.10 - 12.40	Odmor
12.40 - 13.00	Slovenske specialne knjižnice včeraj, danes in v obzorju leta 2020 Igor Zemljič, Inštitut za novejšo zgodovino
13.00 - 13.40	Okrogla miza - Slovenske specialne knjižnicevčeaj, danes in v obzorju leta 2020 moderator Igor Zemljič, Inštitut za novejšo zgodovino