Na tokratnem potepu po
specialnih knjižnicah sem obiskal knjižnico Telekoma Slovenije.
Ker gre za
gospodarsko podjetje, seveda vstop ni povsem enostaven. Da sem prišel do
knjižnice v stolpnici Telekoma na Cigaletovi 15 v Ljubljani, sem se moral najprej identificirati pri vratarju in počakati pri krasnem (nekdaj verjetno futurističnem) mozaiku,
kamor me je prišla iskat prijazna kolegica Milena Lovišček.
"Milenka" dela v knjižnici Telekoma že od leta 1994, ko je sem prišla iz knjižnice Šiška. Ko sem prišel v knjižnico, ki je zelo svetel in sodobno urejen prostor, sem v uho najprej ujel tihi Jazz, v oči pa so mi padle številna lepa in sodobna umetniška dela iz zbirke Telekoma Slovenije.
Z nekoliko pretiravanja lahko rečemo, da začetki knjižnice segajo že v obdobje avstrijske monarhije, saj so v takratni
poštni upravi Ljubljana (pošta ali PTT je vendarle prednik Telekoma Slovenije) so hranili centralne poštne pravilnike, službene liste
in drugo gradivo, ki je bilo namenjeno enotnemu poslovanju pošte po vsej
državi. Z uvedbo telegrafa in telefona se je pri centralni pošti na današnji
Čopovi v Ljubljani pričelo z zbiranjem publikacij tudi za ti dve dejavnosti. Z razvojem poštne, zlasti pa telekomunikacijske dejavnosti je vedno bolj
naraščalo število publikacij in potreba po natančnejši evidenci tega gradiva.
To je leta 1945 privedlo do ustanovitve specialne knjižnice v okviru Združenega
PTT podjetja.
stran iz prve inventarne knjige
Z večanjem števila delavcev v podjetju in vse hitrejšim razvojem
telekomunikacij je naraščala potreba po strokovni literaturi in informacijah.
Zato je knjižnica l. 1968 poleg abecednega in vsebinskega kataloga knjig in serijskih
publikacij začela voditi še predmetno urejen katalog člankov iz tekoče
naročenih tujih strokovnih revij. Od tedaj naprej – vse do l. 1999 sta se
dejavnosti knjižnice in dokumentacijske službe tesno prepletali. Do tega leta
so vsebinsko s ključnimi besedami obdelane vse knjige, selektivno pa članki iz
tujih revij.
Od šestdesetih let je v knjižnici bila zaposlena anglistka in germanistka Katja Avbelj. Knjižnica se je sprva nahajala v sedmem nadstropju stolpnice (kjer je imela čudoviti pogled na Kamniško-Savinjske Alpe) po nekaj adaptacijah in selitvah se knjižnica zdaj nahaja v prvem nadstropju stavbe na Cigaletovi ulici 15 in obsega kakšnih 120 m2.
Leta 1997 ali 1998 so izločili vse "poštno" gradivo in pa poslali v Maribor, kjer je še danes sedež Pošte Slovenije. Knjižnica pa se je nato osredotočila predvsem na zbiranje gradiva o telekomunikacijah. Skupaj hrani danes knjižnica skoraj devet tisoč knjig s področja telekomunikacij, informatike, ekonomije, prava, menedžementa in drugih ved.
Knjige so v knjžnici je urejene po UDK vrstilcih (najbolj natančen je seveda UDK za telekomunikacije), znotraj posameznega vrstilca pa so knjige postavljene po tekoči številki. Več kot 45 % knjig je v angleškem jeziku, še posebej knjige o informacijsko-komunikacijski tehnologiji.
Z leti je število knjig, revij in člankov hitro naraščalo in preraslo možnost ročne obdelave podatkov tako so že leta 1975 pričeli z računalniško obdelavo gradiva v sklopu z ISKRO-INDOK. Skupna
elektrotehnična baza SAIDC-EL se je gradila do leta 1994, ko so prešli na
obdelavo gradiva v
COBISS-u. Od leta 2000 so vsebinsko obdelane in vnešene v COBISS le še knjige, saj se za tematske poizvedbe o člankih iz revij poslužujejo predvsem podatkovnih baz.
Knjižnica je danes tipična knjižnica z enim zaposlenim, čeprav je v matičnem podjetju zaposlenih več kot 2.000 zaposlenih. V njej najdemo čitalnico, sprejemno pisarno, arhiv in knjižnični depo, ki je v prostem pristopu. Od tehnične opreme sta v knjižnici dva računalnika, en tiskalnik in en fotokopirni stroj.
Revije v knjižnici niso postavljene po UDK-ju ampak so urejene po tekoči številki.
Poleg knjig in revij hranijo tudi pomembno zbirko standardov in "druge regulative" ter slovarje, enciklopedije in diplomska ter magistrska dela telekomovih štipendistov.
Do leta 2011 je bil "mobitel" samostojno podjetje, ki je ustvarjalo svojo "virtuelno knjižnico". Ta knjižnica, ki je bila dejansko bolj katalog kot
Vse bolj se posvečajo tudi elektronskemu gradivu. V obliki cedejk imajo standarde ETSI in ITU ter jezikovne tečaje, omogočajo pa tudi elektronski dostop do mnogih domačih in tujih baz (Analysys/Mayson, Proquest, ETIO, GVIN).
Knjižnica je praviloma zaprta za zunanje stranke, saj je knjižnično gradivo namenjeno zgolj zaposlenim v Telekomu in njegovih hčerinskih družbah. Knjižničarka obvešča svoje sodelavce o novostih v internem glasilu Škrjanček in na intranetu, pri njej pa lahko naročijo tudi knjige iz medknjižnične izposoje. V Telekomovi knjižnici so tako 31. decembra 2013 imeli 6.360 knjig, 1.903 serijskih publikacij in standardov ter 561 e-gradiv.
Knjižnica je bila zmeraj organizacijsko del uprave podjetja. Znotraj te je pripadala različnim sektorjem. Danes je to
Sektor za kadrovske, pravne in splošne zadeve.
čitalnica
polica s standardi
med policami
tipični pogled na police knjižnice Telekoma
Milena Lovišček med policami
naslovnica ene od inventarnih knjig
pogled na intranetno stran knjižnice, ki omogoča uporabnikom brskanje po katalogih in bazah knjižnice.
dostop do ene od spletnih revij
spletna digitalna knjižnica
V knjižnici hranijo tudi obsežno zbirko diplomskih, magistrskih in doktorskih nalog njihovih štipendistov.
revijska čitalnica
