Sekcija za specialne knjižnice pri ZBDS
organizira strokovno srečanje Dan specialnih knjižnic 2016 »Finančni vidiki nabave gradiva«
(četrtek, 26. maj 2016, Slovenski etnografski muzej (Upravna muzejska hiša), Metelkova 2, Ljubljana)
Program:
9.00-9.30
Registracija udeležencev
9.30-9.45
Pozdravni nagovori: dr. Sabina Fras Popović, predsednica Zveze bibliotekarskig društev Slovenije, uvodna beseda Javne agencije za raziskovalno dejavnost pri pripravi razpisov za nakup mednarodne znanstvene literature in baz podatkov, Mojca Boc, Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS
9.45-10.05
Sklepanje pogodb za dobavo knjižničnega gradiva: praksa Državnega zbora, mag. Vojka Vuk Dirnbek, Državni zbor
10.05-10.20
Vloga bibliotekarja pri javnem naročilu v Centralni pravosodni knjižnici, Masten Barbara, Vrhovno sodišče RS
Oris nabavnih poti knjižničnega gradiva v knjižnici Inštituta za novejšo zgodovino, Igor Zemljič, Inštitut za novejšo zgodovino
11.40-12.00
Dobava gradiva iz tujine, Igor Zemljič, Bookla, DZS, Distriest, Dominović
12.00-12.20
Uporaba službene kreditne kartice v knjižnici, Majda Gominšek, Verlag Dashöfer
Prijave udeležbe na srečanje sprejemamo najkasneje do 24. 5. 2016. Kotizacija je za člane bibliotekarskih društev brezplačna, za nečlane je 10 EUR.
Dodatne informacije: Maja Vavtar, e-pošta: maja.vavtar@sodisce.si
V preteklosti je bila naloga knjižničarja organizirati in posredovati informacije uporabnikom, v sodobni informacijski družbi pa postaja njegova vloga kot informacijskega strokovnjaka vedno bolj pomembna. Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) je orodje, s katerim obvladuje eksponentno rast informacij in mu daje konkurenčno prednost, pomembno tudi za razvoj in gospodarsko rast.
Slovenske specialne in visokošolske knjižnice so bile v preteklosti vir znanja, ki ga je ustvarjala organizacija v okviru raziskovalne ali pedagoške dejavnosti. Obenem so bile knjižnice tudi vstopna točka novih IKT, s katerimi je knjižničar znanje in informacije matične organizacije spremljal in organiziral ter pridobival nove podatke. Knjižničarji so se prvi v organizaciji seznanjali z novimi informacijskimi viri in obvladovali nove digitalne medije.
Avtomatizacija knjižnic, ki se je v Sloveniji začela v 80-tih letih prejšnjega stoletja, še ni zaključena. Istočasno se nadaljuje tudi razvoj IKT tehnologij. Danes so, poleg integriranih knjižničnih sistemov, vedno bolj zmogljivih računalnikov in interneta, v uporabi različne oblike mobilnih naprav, od tabličnih računalnikov do inteligentnih telefonov. Uporabljamo knjigomate, knjige opremljamo s sistemi za RFID (radiofrekvenčno identifikacijo), digitaliziramo s pomočjo robotov za skeniranje ... Informacije nastajajo tudi v različnih oblikah, od enostavnih podatkov, ki so rezultat opravljenih raziskovanj, do informacij iz socialnega omrežja, ki so poleg mnenj posameznikov lahko tudi rezultat pisanja različnih medijev. Tovrstno bogastvo oblik informacijskih virov in IKT orodij zahteva vsestranski profil knjižničarja, nekakšno dvoživko, ki obvlada bibliotekarsko stroko, informatiko in področje delovanja svoje matične ustanove.
Na skupnem posvetovanju bomo skušali odgovoriti na vprašanji, kako se knjižničarji v specialnih in visokošolskih knjižnic soočajo z izzivi novih IKT, in kako te vplivajo na knjižnično dejavnost in storitve. Obravnavali bomo naslednje teme: 1. Knjižnične storitve v luči sodobnih tehnologij
Izvedeti želimo, kako specialni in visokošolski knjižničarji svoje storitve prilagajajo novim oblikam vsebin in kako pri tem sodelujejo s svojimi uporabniki. Zanimajo nas vaša razmišljanja, raziskave ter primeri dobre prakse v okviru naslednjih točk:
knjižničar v sistemu znanstvenega informiranja in komuniciranja;
vpliv knjižničarjev na odmevnost objav znanstvenih del raziskovalcev matičnih organizacij;
informetrija v digitalnem okolju;
konkurenčna prednost knjižničarjev pri nudenju informacijskih storitev;
inovativni pristop specialnih in visokošolskih knjižnic k razvoju in nudenju informacijskih storitev;
e-storitve;
potrebe uporabnikov v sodobnih knjižnicah (uporabniška izkušnja);
socialna omrežja v knjižnici zadnjih 5let;
knjižnica kot socialni in študijski prostor;
vloga knjižnice pri učenju na daljavo.
2. Vpliv sodobnih IKT na knjižnično prakso
Skušali bomo izvedeti, kako avtomatizacija knjižnic in sodobne tehnologije vplivajo na celotno delovanje knjižnice. Tudi v tem primeru nas zanimajo vaša razmišljanja, raziskave ter primeri dobre prakse v okviru naslednjih točk:
problemi pri organizaciji in vodenju sodobnih knjižnic;
uvajanje sodobne tehnologije v knjižnicah;
gradnja digitalne knjižnice in upravljanje z digitalnimi viri;
urejanje avtorskih pravic v digitalnem okolju;
nabava informacijskih virov v specialnih in visokošolskih knjižnicah;
problematika licenc pri pridobivanju informacijskih virov;
zagotavljanje stalnega dostopa do vsebin, ki jim je potekla licenca.
3. Razvoj obstoječih oziroma novih knjižničarskih profilov
Zanima nas, kakšna znanja in veščine potrebujejo specialni in visokošolski knjižničarji za nudenje strokovne in znanstvene pomoči raziskovalcem oziroma vodilnim delavcem ter kako bi lahko vplivali na večjo kakovost njihovega dela. Podteme:
usposabljanje novih profilov v knjižnicah;
permanentno izobraževanje v knjižnicah;
izobraževanje novih profilov v programih univerzitetnega študija;
opredelitev novih kadrovskih profilov v knjižnicah;
konkurenčna prednost informacijskega strokovnjaka v kriznem obdobju;
vloga knjižničarjev pri ustvarjanju, razvoju in ohranjanju »baze znanja« matičnih organizacij (digitalne zbirke, arhivi digitalnih podatkov in raziskav …);
vloga knjižničarjev v visokošolskih oziroma raziskovalnih organizacijah.
4. e-knjiga z vidika založnika, knjižničarja in uporabnika
Ali v Sloveniji gradimo digitalne zbirke, ki služijo znanstvenemu in pedagoškemu procesu? Ali obstoječe digitalne knjižnice sledijo potrebam njihovih uporabnikov? Katere novosti na področju odprtega dostopa so se razvile od zadnjega posvetovanja Sekcije za visokošolske knjižnice in Sekcije za specialne knjižnice?
zakaj se založbe bojijo e-knjig?
nove tehnologije in prost dostop do znanja;
odprto publiciranje in odprt dostop v zadnjih dveh letih/ od zadnjega posvetovanja
pomen in vloga digitalne knjižnice v pedagoškem in znanstvenem procesu;
evalvacija digitalne knjižnice in digitalnih zbirk – učinki in izidi (angl. outcomes in output).
Poseben sklop bo posvečen IN Bazarju, na katerem boste lahko predstavili svoje ideje, ki jih sami ne morete uresničiti, nore zamisli, predloge glede poslovanja knjižnic, izboljšave …
Vabimo vas, da nam oddate izvlečke svojih predlogov za prispevke, plakate, organizacijo delavnic ter sodelovanje v IN Bazarju.
Prispevki se bodo oddajali v dveh fazah. Najprej bomo sprejeli vaše predloge v obliki izvlečkov, med katerimi bomo izbrali predavatelje. Izbrani predavatelji bodo v okviru določenih rokov poslali celotna besedila na naslov: alenka.kavcic@nuk.uni-lj.si
Vabim, vas na redno pomladansko srečanje članov naše sekcije in knjižničarjev iz specialnih knjižnic z naslovom:
SPECIALNE KNJIŽNICE V KRIZI ?
včeraj - danes - jutri
(Ljubljana, Mestni muzej 16. junij 2011)
Na posvetovanju bomo govorili o delovanju knjižnic v času zaostrenih gospodarskih razmer. Ne le specialne knjižnice v gospodarskih podjetjih, ampak tudi knjižnice nekaterih javnih zavodov so se v minulih letih znašle pred ovirami, ki onemogočajo normalno delo in ogrožajo njihov obstoj. Po eni strani se nam vsako leto odpira kopica novih možnosti in načinov delovanja, hkrati pa moramo dnevno razmišljati o nujnih prioritetah in včasih celo o smislu samega delovanja v zaostrenih pogojih. Na našem srečanju bomo zato pogledali v zgodovino in spoznali, da ta finančna kriza ni prva, seznanili pa se bomo z njenimi razsežnostmi in skušali predstaviti vsaj nekatere predloge, kako v teh zaostrenih časih priti do dodatnih finančnih sredstev.
Okvirni naslovi predavanj:
Mag. Tatjana Likar (Ministrstvo za kulturo): Kaj lahko država stori za vas?
Dr. Anja Dular (Narodni muzej Slovenije): Širši zgodovinski kontekst kriz v knjižničarstvu
Mag. Stanislav Bahor (NUK): Specialne knjižnice – trendi razvoja in današnje stanje
Dr. Alenka Kavčič-Čolić(NUK): Raziskovalno-razvojni projekti kot pomemben prispevek k razvoju knjižnice
Dr. Primož Južnič(FF): Kriza kot izziv za knjižničarje
Kljub temu, da gre za zelo resno temo, obljubljamo, da ne bomo pozabili na družabno plat pomladanskih srečanj knjižničarjev specialnih knjižnic, in bo dovolj časa in priložnosti za neformalni pogovor o bolj veselih temah.
Ne morem verjeti, da je minil že cel teden od našega posvetovanja: Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov. Glede na obiskanost, vztrajnost obiskovalcev in odzive udeležencev mislim, da smo lahko z doseženim zadovoljni.
Za tiste, ki se srečanja niste mogli udeležiti pa tukaj objavljamo nekaj fotografskih vtisov z upanjem, da bomo smeli kmalu objaviti tudi videne predstavitve. Avtorja večine fotografij sta Bojan Oštir iz UKM in Željko Oset iz INZ.
Na LIDI smo poslušali tudi videopredavanje Christine L. Borgman, profesorice na univerzi v Kaliforniji (UCLA) o tem kaj se Humanistika lahko nauči iz e-znanosti. (The Digital Future is Now: What the Humanities can Learn from eScience), ki je bilo objavljeno jeseni 2009 v reviji Digital Humanities Quaterly (3/4) http://www.digitalhumanities.org/dhq/vol/3/4/000077/000077.html
V odlomku govori o t.i. "End of Theory"
Abstract The digital humanities are at a critical moment in the transition from a specialty area to a full-fledged community with a common set of methods, sources of evidence, and infrastructure — all of which are necessary for achieving academic recognition. As budgets are slashed and marginal programs are eliminated in the current economic crisis, only the most articulate and productive will survive. Digital collections are proliferating, but most remain difficult to use, and digital scholarship remains a backwater in most humanities departments with respect to hiring, promotion, and teaching practices. Only the scholars themselves are in a position to move the field forward. Experiences of the sciences in their initiatives for cyberinfrastructure and eScience offer valuable lessons. Information- and data-intensive, distributed, collaborative, and multi-disciplinary research is now the norm in the sciences, while remaining experimental in the humanities. Discussed here are six factors for comparison, selected for their implications for the future of digital scholarship in the humanities: publication practices, data, research methods, collaboration, incentives, and learning. Drawing upon lessons gleaned from these comparisons, humanities scholars are "called to action" with five questions to address as a community: What are data? What are the infrastructure requirements? Where are the social studies of digital humanities? What is the humanities laboratory of the 21st century? What is the value proposition for digital humanities in an era of declining budgets?
Introduction 1 This is a pivotal moment for the digital humanities. The community has laid a foundation of research methods, theory, practice, and scholarly conferences and journals. Can we seize this moment to make digital scholarship a leading force in humanities research? Or will the community fall behind, not-quite-there, among the many victims of the massive restructuring of higher education in the current economic crisis? Much is at stake in the community’s ability to argue for the value of digital humanities scholarship and to assemble the necessary resources for the field to move from "emergent" to "established." 2 The sciences, arts, and humanities have converged and diverged in various ways over the centuries. In the area of digital scholarship, many interests are in common across the disciplines. It is the pace of adoption that is divergent. The sciences, and to a lesser extent the social sciences, have been successful in developing the technical, social, and political infrastructure for digital scholarship under the rubrics of cyberinfrastucture — the term used in the U.S., and eScience — the term more widely used in the U.K. and elsewhere [U.K. Research Council e-Science Programme 2009]; [Atkins et al. 2003]. Digital scholarship remains emergent in the humanities, while eScience has become the norm in the sciences. The humanities need not emulate the sciences, but can learn useful lessons by studying the successes (and limitations) of cyberinfrastructure and eScience initiatives. 3 While leaving definitions of "the humanities" to the reader, two complementary definitions of "digital humanities" provide a useful scope statement. Frischer’s definition is "the application of information technology as an aid to fulfill the humanities’ basic tasks of preserving, reconstructing, transmitting, and interpreting the human record" [Frischer 2009, 15]. One resulting from the UCLA Mellon seminar claims that "Digital humanities is not a unified field but an array of convergent practices that explore a universe in which print is no longer the exclusive or the normative medium in which knowledge is produced and/or disseminated" [Digital Humanities Manifesto 2009]. Taken together, the digital humanities is a new set of practices, using new sets of technologies, to address research problems of the discipline...
Dragi kolegi, bolj kot zanimivost, kot celovito poročilo Vam pošiljam nekaj vtisov iz Zadra, kjer sem že drugi dan na vsakoletni konferenci Knjižnice v digitalni dobi (Libraries in digital age), ki jo pripravlja univerza iz Zadra. Več o programu konference najdete na: http://web.ffos.hr/lida/ če pa kdo želi mu lahko kaj pojasnim tudi sam.
Zgradba univerze, kjer je bila konferenca prve tri dni, je ena od redkih stavb na "rivi", ki je preživela bombadiranje ob koncu druge svetovne vojne.
poslušalci predavatelji Robot za skeniranje RS 301
ogled posebne zbirke Univerzitetne knjižnice
Zadar na zemljevidu iz XVII. stoletja
vnosna maska v katalogizacijo knjig študentska sekcija "zvezdniška" zasedba
