torek, 03. december 2019

Javen odziv SSK na zaprtje knjižnice INZ


Knjižničarsko in tudi splošno javnost (sodeč po odzivu medijev) je šokirala novica o omejitvi javnega dostopa (beri zaprtja) knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino (INZ). Vodstvo INZ v pojasnilu za javnost pravi, da se zaveda pomena knjižnice za študij in raziskovanje novejše zgodovine in zato že desetletja vzdržuje obsežen javni program specialne knjižnice iz sredstev za lastno raziskovalno dejavnost, vendar jih trenutni finančni položaj, ki je nadvse resen, sili v sanacijski načrt, ki vključuje tudi prestrukturiranje knjižnice. Toda vsaka strategija, tako inštituta ali pa države, ki bi pri svojem raziskovalnem delu varčevala pri knjižnici se bo na kratki, še bolj pa na dolgi rok izkazala za jalovo. Resnega raziskovanja brez knjižnice ni mogoče izvajati. Knjižnica je pri znanstvenem raziskovanju nasploh, še posebej pa v humanistiki središče in osnova.

Še posebej gre opozoriti, da gre pri knjižnici INZ za izjemno zbirko raznolikega in unikatnega gradiva - preko 50 tisoč enot, ki vključuje tako bogat nabor knjig, časopisov (denimo Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic), dokumentarno gradivo, priročnike, zemljevide, enciklopedije, letake. Posebnost je t.i. D-fond, Direktorjev fond, zbirka nacističnih, fašističnih in protikomunističnih vsebin. Najstarejša knjiga v knjižnici so Petrarkovi soneti iz leta 1528, imajo tudi Plinijevo Della naturale historia iz leta 1548, hranijo pa tudi prvo in drugo izdajo Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske.

Knjižnica INZ je vsakemu, ki se resno ukvarja s politično, gospodarsko, socialno in kulturno zgodovino, eno glavnih postajališč na raziskovalni poti. Dostop bo sedaj, tudi zaradi selitve iz Kazine, onemogočen. 

Sekcija za specialne knjižnice se pridružuje pozivu o ohranitvi knjižice in vas vabimo k podpisu peticije.  


Izvršni odbor Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS