V času, ko nam službe običajno več ne plačujejo udeležbe na strokovnih ekskurzijah in moraš dati za ogledovanje različnih tipov knjižnic celo svoj dopust, mi je prav jasno, zakaj smo imeli letos toliko težav z nabiranjem potnikov za izlet v Beograd. Še zlasti mi je hudo za tistimi, ki so že bili prijavljeni, a so se morali odpovedati potovanju zaradi vedno višje cene ali moje neresnosti. Prav zato pa toliko bolj občudujem tisto peščico najbolj vztrajnih bibliotekarjev, ki se ni predala malodušju in je vztrajala v prijavi do konca. Ker sem bil na izletu tudi sam, lahko mirne vesti in brez pretirane samohvale rečem, da ni bilo med udeleženci ekskurzije nikogar, ki bi bil ob prihodu domov razočaran. Program je bil sicer rahlo spremenjen, in zaradi cerkvenega praznika nismo videli patriarhijske knjižnice, a kljub temu smo videli toliko različnih in zanimivih knjižnic, da so bila verjetno zapolnjena še tako visoka pričakovanja udeležencev. Po vsem videnem in intenzivnih srečanjih s srbskimi kolegi, mi je žal le to, da v Srbijo nismo šli z večjim avtobusom in da ni šlo zraven še več knjižničarjev, ker bi spoznanje, kako entuziazem in želja po znanju in hitrem napredku lahko nadomeščata mnoge finančne in druge ovire koristilo vsem. Zame je bilo največje spoznanje te ekskurzije prav to, da so tudi veliki skoki v razvoju stroke mogoči ter da preskok v mišljenju lahko včasih nadomesti kakšno od razvojnih stopenj knjižničarstva. V Srbiji je to lepo in nazorno vidno, saj starodavne knjižnice, z goro listkovnih katalogov in včasih zastarelo računalniško opremo, s svojo vizijo, znanjem in marljivostjo, da ne omenjam samo digitalne knjižnice in obsežnih baz podatkov in repozitorijev že presegajo razvoj pri nas.
Prvi dan smo si ogledali Univerzitetno biblioteko Svetozar Marković, kjer sta nas sprejeli Aleksandra Trtovac in Aleksandra Popović.
Pred Univerzitetno knjižnico Svetozar Marković v Beogradu
velika čitalnica
računalniški čitalnici
v oddelku za stare in redke knjige nas je sprejela Nikola Marković
Dalmatinova biblija
detajl iz knjige
Predstavitev COBSON-a in pogovor o digitalizaciji, citatnih indeksih in bazah podatkov.
Sledil je ogled velikanske cerkve Sv. Save.
ki je zelo veličastna, navkljub nedokončani notranjosti.
v njeni neposrednji soseščini je tudi lepa zgradba Narodne biblioteka Srbije, ki pa je žal že več let zaprta za javnost. Otvoritev je bila napovedana za konec maja, pa so jo žal spet prestavili.
Pred večerjo smo si ogledali še mestno trdnjavo Kalamegdan in sotočje Save in Donave
vmes je rahlo deževalo
notranjost Saborne cerkve
čisto blizu je zelo znana in stara gostilna imenovana "Kot upitnika" (pri vprašaju), ki nosi to nenavadno ime, ker se menda dolgo niso mogli dogovoriti glede njenega imena.
v centru mesta
Naslednji dan smo imeli že zgodaj zjurtraj najavljen obisk Kraljevega dvora na Dedinju, kjer še danes prebivajo potomci vladarske dinastije Karađorđevićev in tudi aktualni prestolonaslednik Aleksander. Po parku smo se najprej sprehodili do t. i. Kraljevega dvora,
dvorana z zlatim stropom |
moder salon |
soba pravljic |
kino soba |
kadilnica |
Kraljeva / Titova delovna pisarna |
kupola kraljeve zasebne kapele |
zatem smo si še ogledali rezidenco Beli dvor, ki jo je izgradil in opremil knez Pavle
opremljena pa je s številnimi deli svetovno znanih umetnikov |
nič manj bogata ni tudi tamkajšnja knjižnica |
Po kratkem postanku pri hiši cvetja
smo se nato vrnili v mesto, ker so nas že pričakovali v knjižnici srbske skupščine oz. parlamenta Srbije
Zelo prijazno nas je sprejela vodja knjižnice Radmila Stojanović
predverje velike dvorane
velika dvorana
tudi to je Beograd
na Terazijah je tudi simpatični bar BIBLIOTEKA |
Na poti domov smo se zaustavili še na Avali, kjer je meštrovič izgradil velikansko grobnico neznanemu junaku.
po vojni pa so blizu izgradili še veliki RTV stolp
Ustavili smo se tudi v Sremskih Karlovcih
Ena od znamenitosti Sremskih Karlovcev je gimnazija,
ki je bila seveda opremljena s knjižnico, ki hrani 20.000 knjig od katerih so nekatere stare več sto let.
glagolski evangelij iz 1562
Kopitarjeva slovnica slovenskega jezika
V Sremskih Karlovcih je bil leta 1699 podpisan znamenit Mirovni sporazum med Avstrijo, Turki in Benetkami. pozneje pa so na tem mestu zgradili znamenito okroglo kapelo.
kakšna zgodba pa še naj ostane za klepet ob kavi... ;-)
Drage kolege,
OdgovoriIzbrišiprema fotografijama bih rekla da ste se lepo proveli u Srbiji i da je ekskurzija bila sadržajna. Bilo mi je zadovoljstvo da učestvujem u organizaciji programa vaše stručne posete i da vas dočekam u Univerzitetskoj biblioteci.
Sve vas, do sledećeg viđenja, puno pozdravljam iz Beograda!
Aleksandra Trtovac
Hvala ti .. super fotke..dala sem na Face book še kdo vid lepote Beograda... super smo se mel...če boš še kej organiziru...računaj name...
OdgovoriIzbrišiPotrebujete kredit?
OdgovoriIzbrišiPozdravljeni, za vsa vaša posojila ali kreditne potrebe se obrnite na gospoda Marjana Tetičkoviča. Elektronski naslov: tmarjan24@gmail.com
Telegram: +386 71 391 409