specialne.blogspot.com: april 2014

Na tokratnem potepu po specialnih knjižnicah sem obiskal knjižnico Telekoma Slovenije.

Ker gre za gospodarsko podjetje, seveda vstop ni povsem enostaven. Da sem prišel do knjižnice v stolpnici Telekoma na Cigaletovi 15 v Ljubljani, sem se moral najprej identificirati pri vratarju in počakati pri krasnem (nekdaj verjetno futurističnem) mozaiku,

kamor me je prišla iskat prijazna kolegica Milena Lovišček.

"Milenka" dela v knjižnici Telekoma že od leta 1994, ko je sem prišla iz knjižnice Šiška. Ko sem prišel v knjižnico, ki je zelo svetel in sodobno urejen prostor, sem v uho najprej ujel tihi Jazz, v oči pa so mi padle številna lepa in sodobna umetniška dela iz zbirke Telekoma Slovenije.

Z nekoliko pretiravanja lahko rečemo, da začetki knjižnice segajo že v obdobje avstrijske monarhije, saj so v takratni poštni upravi Ljubljana (pošta ali PTT je vendarle prednik Telekoma Slovenije) so hranili centralne poštne pravilnike, službene liste in drugo gradivo, ki je bilo namenjeno enotnemu poslovanju pošte po vsej državi. Z uvedbo telegrafa in telefona se je pri centralni pošti na današnji Čopovi v Ljubljani pričelo z zbiranjem publikacij tudi za ti dve dejavnosti. Z razvojem poštne, zlasti pa telekomunikacijske dejavnosti je vedno bolj naraščalo število publikacij in potreba po natančnejši evidenci tega gradiva. To je leta 1945 privedlo do ustanovitve specialne knjižnice v okviru Združenega PTT podjetja.

stran iz prve inventarne knjige

Z večanjem števila delavcev v podjetju in vse hitrejšim razvojem telekomunikacij je naraščala potreba po strokovni literaturi in informacijah. Zato je knjižnica l. 1968 poleg abecednega in vsebinskega kataloga knjig in serijskih publikacij začela voditi še predmetno urejen katalog člankov iz tekoče naročenih tujih strokovnih revij. Od tedaj naprej – vse do l. 1999 sta se dejavnosti knjižnice in dokumentacijske službe tesno prepletali. Do tega leta so vsebinsko s ključnimi besedami obdelane vse knjige, selektivno pa članki iz tujih revij.

Od šestdesetih let je v knjižnici bila zaposlena anglistka in germanistka Katja Avbelj. Knjižnica se je sprva nahajala v sedmem nadstropju stolpnice (kjer je imela čudoviti pogled na Kamniško-Savinjske Alpe) po nekaj adaptacijah in selitvah se knjižnica zdaj nahaja v prvem nadstropju stavbe na Cigaletovi ulici 15 in obsega kakšnih 120 m2.

Leta 1997 ali 1998 so izločili vse "poštno" gradivo in pa poslali v Maribor, kjer je še danes sedež Pošte Slovenije. Knjižnica pa se je nato osredotočila predvsem na zbiranje gradiva o telekomunikacijah. Skupaj hrani danes knjižnica skoraj devet tisoč knjig s področja telekomunikacij, informatike, ekonomije, prava, menedžementa in drugih ved.

Knjige so v knjžnici je urejene po UDK vrstilcih (najbolj natančen je seveda UDK za telekomunikacije), znotraj posameznega vrstilca pa so knjige postavljene po tekoči številki. Več kot 45 % knjig je v angleškem jeziku, še posebej knjige o informacijsko-komunikacijski tehnologiji.

Z leti je število knjig, revij in člankov hitro naraščalo in preraslo možnost ročne obdelave podatkov tako so že leta 1975 pričeli z računalniško obdelavo gradiva v sklopu z ISKRO-INDOK. Skupna elektrotehnična baza SAIDC-EL se je gradila do leta 1994, ko so prešli na obdelavo gradiva v COBISS-u. Od leta 2000 so vsebinsko obdelane in vnešene v COBISS le še knjige, saj se za tematske poizvedbe o člankih iz revij poslužujejo predvsem podatkovnih baz.

Knjižnica je danes tipična knjižnica z enim zaposlenim, čeprav je v matičnem podjetju zaposlenih več kot 2.000 zaposlenih. V njej najdemo čitalnico, sprejemno pisarno, arhiv in knjižnični depo, ki je v prostem pristopu. Od tehnične opreme sta v knjižnici dva računalnika, en tiskalnik in en fotokopirni stroj.

Revije v knjižnici niso postavljene po UDK-ju ampak so urejene po tekoči številki.

Poleg knjig in revij hranijo tudi pomembno zbirko standardov in "druge regulative" ter slovarje, enciklopedije in diplomska ter magistrska dela telekomovih štipendistov.

Do leta 2011 je bil "mobitel" samostojno podjetje, ki je ustvarjalo svojo "virtuelno knjižnico". Ta knjižnica, ki je bila dejansko bolj katalog kot
Vse bolj se posvečajo tudi elektronskemu gradivu. V obliki cedejk imajo standarde ETSI in ITU ter jezikovne tečaje, omogočajo pa tudi elektronski dostop do mnogih domačih in tujih baz (Analysys/Mayson, Proquest, ETIO, GVIN).

Knjižnica je praviloma zaprta za zunanje stranke, saj je knjižnično gradivo namenjeno zgolj zaposlenim v Telekomu in njegovih hčerinskih družbah. Knjižničarka obvešča svoje sodelavce o novostih v internem glasilu Škrjanček in na intranetu, pri njej pa lahko naročijo tudi knjige iz medknjižnične izposoje. V Telekomovi knjižnici so tako 31. decembra 2013 imeli 6.360 knjig, 1.903 serijskih publikacij in standardov ter 561 e-gradiv.

Knjižnica je bila zmeraj organizacijsko del uprave podjetja. Znotraj te je pripadala različnim sektorjem. Danes je to Sektor za kadrovske, pravne in splošne zadeve.