Knjižničarsko in tudi splošno javnost (sodeč po odzivu
medijev) je šokirala novica o omejitvi javnega dostopa (beri zaprtja) knjižnice
Inštituta za novejšo zgodovino (INZ). Vodstvo INZ v pojasnilu za javnost
pravi, da se zaveda pomena knjižnice za študij in raziskovanje novejše
zgodovine in zato že desetletja vzdržuje obsežen javni program specialne
knjižnice iz sredstev za lastno raziskovalno dejavnost, vendar jih trenutni
finančni položaj, ki je nadvse resen, sili v sanacijski načrt, ki vključuje
tudi prestrukturiranje knjižnice. Toda vsaka strategija, tako inštituta ali pa
države, ki bi pri svojem raziskovalnem delu varčevala pri knjižnici se bo na
kratki, še bolj pa na dolgi rok izkazala za jalovo. Resnega raziskovanja brez
knjižnice ni mogoče izvajati. Knjižnica je pri znanstvenem raziskovanju
nasploh, še posebej pa v humanistiki središče in osnova.
Še posebej gre opozoriti, da gre pri knjižnici INZ za
izjemno zbirko raznolikega in unikatnega gradiva - preko 50 tisoč enot, ki
vključuje tako bogat nabor knjig, časopisov (denimo Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novic),
dokumentarno gradivo, priročnike, zemljevide, enciklopedije, letake. Posebnost
je t.i. D-fond, Direktorjev fond, zbirka nacističnih, fašističnih in
protikomunističnih vsebin. Najstarejša knjiga v knjižnici so Petrarkovi soneti
iz leta 1528, imajo tudi Plinijevo Della naturale historia iz leta 1548,
hranijo pa tudi prvo in drugo izdajo Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske.
Knjižnica INZ je vsakemu, ki se resno ukvarja s politično,
gospodarsko, socialno in kulturno zgodovino, eno glavnih postajališč na
raziskovalni poti. Dostop bo sedaj, tudi zaradi selitve iz Kazine, onemogočen.
Sekcija za specialne knjižnice se pridružuje pozivu o ohranitvi knjižice in vas
vabimo k podpisu peticije.
Izvršni odbor Sekcije za specialne knjižnice pri ZBDS
