Ne morem verjeti, da je minil že cel teden od našega posvetovanja: Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov. Glede na obiskanost, vztrajnost obiskovalcev in odzive udeležencev mislim, da smo lahko z doseženim zadovoljni.
Za tiste, ki se srečanja niste mogli udeležiti pa tukaj objavljamo nekaj fotografskih vtisov z upanjem, da bomo smeli kmalu objaviti tudi videne predstavitve. Avtorja večine fotografij sta
Bojan Oštir iz UKM in Željko Oset iz INZ.
sreda, 3. november 2010
nedelja, 10. oktober 2010
Dragi kolegi še tukaj vas vabimo na :
4. skupno strokovno posvetovanje Sekcije za specialne knjižnice in
Sekcije za visokošolske knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije
(Ljubljana, Grand hotel Union, 27. in 28. oktober 2010)
Program:
Sreda, 27. oktober 2010
08:00 Registracija
09:00 Otvoritev
Pozdravni nagovori
Kulturni program
Uvodni govornik: prof. dr. Franci Demšar, ARRS
10:00 PROST DOSTOP PO SVETU
Moderator:
Prost dostop in razvijajoče se okolje znanstvene komunikacije
Iryna Kuchma, EIFL
11:00 Odmor
Informacijski sistem o raziskovalni dejavnosti, repozitorij in nacionalni portal za prost dostop do znanstvenih objav
Niamh Brennan, Trinity College Dublin
Uveljavljanje prostega dostopa do rezultatov znanstvenoraziskovalnega dela: pregled pobud in projektov
dr. Bas Savenije, National Library of the Netherlands, SPARC Europe
13:00 Odmor za kosilo
14:00 Predstavitev posterske sekcije
Moderator: Igor Zemljič, Inštitut za novejšo zgodovino
14:30 PROST DOSTOP V SLOVENIJI
Moderatorja: doc. dr. Polona Vilar, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, doc. dr. Jure Dimec, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta
Prost dostop in upravljanje avtorskih pravic na slovenskih univerzah
dr. Maja Bogataj Jančič, LL.M., LL.M., Intellectual Property Institute, IPI
Prostodostopne znanstvene revije: Acta Chimica Slovenica
(http://www.acta.chem-soc.si)
prof. dr. Aleksander Pavko, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo; Slovensko kemijsko društvo
Prostodostopni repozitoriji za shranjevanje znanstvenih objav: Prost dostop do dosežkov slovenskih znanstvenikov prek portala dLib.si (http://www.dlib.si)
mag. Zoran Krstulović, mag. Karmen Štular Sotošek, Daša Pokorn, Narodna in univerzitetna knjižnica
Prostodostopne zbirke podatkov raziskav: Arhiv družboslovnih podatkov in storitve prostega dostopa do znanstvenih podatkov v Republiki Sloveniji
(http://www.adp.fdv.uni-lj.si)
doc. dr. Janez Štebe, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede
Prostodostopna visokošolska dela: Zagotavljanje prostega dostopa do digitalnih virov na Univerzi v Mariboru (http://www.dkum.uni-mb.si)
izr. prof. dr. Milan Ojsteršek, mag. Janez Brezovnik, Marko Ferme, Univerza v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, mag. Dunja Legat, Univerzitetna knjižnica Maribor
16:00 Odmor
Specializirane prostodostopne zbirke: Slovenski biografski leksikon v prostem dostopu: med izdelavo in nadgradnjo (http://nl.ijs.si/fedora/sbl)
mag. Petra Vide Ogrin, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Biblioteka, Jan Jona Javoršek, Institut Jožef Stefan, Odsek za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev , Mojca Mlinar Strgar, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Biblioteka, dr. Tomaž Erjavec, Institut Jožef Stefan, Odsek za tehnologije znanja
Specializirane prostodostopne zbirke: Spletni portal SIstory: prost dostop do dosežkov slovenskega zgodovinopisja (http://www.sistory.si)
Jurij Hadalin, Mojca Šorn, Inštitut za novejšo zgodovino
Informacije javnega sektorja: Grafična evidenca rabe kmetijskih zemljišč (GERK/RABA, http://rkg.gov.si/GERK)
Alenka Rotter, Tine Petkovšek, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Grega Milčinski, Sinergise d.d.
Prostodostopna učna gradiva za visoko šolstvo: VideoLectures.NET
Marjana Plukavec, Institut Jožef Stefan, Center za prenos znanja na področju informacijskih tehnologij
17:30 Zaključek prvega dne posvetovanja
Četrtek, 28. oktober 2010
09:00 PROST DOSTOP IN VREDNOTENJE ZNANOSTI
Moderator: zaslužni profesor dr. Franc Viktor Nekrep, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
Pregled politik prostega dostopa
Iryna Kuchma, EIFL
Politike prostega dostopa na Irskem
Niamh Brennan, Trinity College Dublin
11:00 Odmor
11:30 Pogledi, stališča, načrti financerja: Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo: dostop do raziskovalnih podatkov, financiranih z javnimi sredstvi - trenutno stanje
Petra Tramte, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Direktorat za znanost
Mnenje raziskovalca kot uporabnika prostodostopnih znanstvenih vsebin in možnega avtorja slednjih – področje humanistike: Teža spletne slovenistike
prof. dr. Miran Hladnik, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
Mnenje raziskovalca kot uporabnika prostodostopnih znanstvenih vsebin in možnega avtorja slednjih – znanstveno področje B
12:30 Predstavitev zlatega sponzorja: EbscoHost
13:00 Odmor za kosilo
14:00 PROST DOSTOP JUTRI
Moderator: Ivan Kanič, Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta
Kako začeti: vzpostavitev repozitorija
Iryna Kuchma, EIFL
Pilot 7. okvirnega programa Evropske komisije na temo prostega dostopa in projekt OpenAIRE
dr. Mojca Kotar, Univerza v Ljubljani, Univerzitetna služba za knjižnično dejavnost
Prost dostop jutri – okrogla miza
17:00 Zaključek posvetovanja
petek, 4. junij 2010
Ekskurzija specialnih knjižnic
Sekcija za specialne knjižnice že več let pripravlja vsakoletne strokovne ekskurzije. Cilj letošnje poti je bil spoznavanje knjižnic na Dunaju, Gradiščanskega in obisk Slovenskega Porabja.
kjer smo veliko izvedeli o zgodovini nacionalne knjižnice, o spremembah njene organiziranosti danes in o zgodovini slovenskih knjižničarjev na Dunaju.
Takšne premične knjižne police so nekdaj vodile iz čitalnice v prostore za knjižnične delavce.
Najprej smo obiskali nacionalno knjižnico na Dunaju, kjer nas je vodila Slovenka Mag. Eva Hüttl-Hubert. Bili smo zelo veseli, da smo imeli priložnost spoznati tako iskrivo sogovornico, ki nam je razjasnila marsikatero novost iz zgodovine avstrijske slavistike, dunajske dvorne biblioteke in njenih knjižničarjev in še posebej Slovencev v njej.
Če bi radi večjo sliko, kliknite nanjo.
kjer smo veliko izvedeli o zgodovini nacionalne knjižnice, o spremembah njene organiziranosti danes in o zgodovini slovenskih knjižničarjev na Dunaju.
Takšne premične knjižne police so nekdaj vodile iz čitalnice v prostore za knjižnične delavce.
Sledil je še ogled avguštinske čitalnice, ki služi danes, kot čitalnica za uporabo starejšega gradiva.
Nato smo si ogledali še dunajski parlament in njegovo knjižnice, kjer nas je vodila simpatična Dr. Elisabeth Dietrich-Schulz. Povedala nam je veliko neznanega iz zgodovine avstrijskega parlamentarizma in razkazala cel parlament v katerem so nekdaj sedeli tudi številni naši poslanci.
Nato smo si ogledali še dunajski parlament in njegovo knjižnice, kjer nas je vodila simpatična Dr. Elisabeth Dietrich-Schulz. Povedala nam je veliko neznanega iz zgodovine avstrijskega parlamentarizma in razkazala cel parlament v katerem so nekdaj sedeli tudi številni naši poslanci.
klopi z imeni slovenskih poslancev v letu 1911
Medtem, ko smo se pripravljali na odhod, so ring zasedli demonstranti.
Nato smo se odpravili v Eisenstadt (Železno), kjer smo si ogledali središče mesta in veličasten Esterhazyjev dvor, kjer je več deset deloval tudi Joseph Haydn.
Zvečer smo se ustavili in slikali še na Nežiderskem jezeru...
Prenočili smo na madžarski strani strani "nemeje" v mestecu Sopron.
Medtem, ko smo se pripravljali na odhod, so ring zasedli demonstranti.
Nato smo se odpravili v Eisenstadt (Železno), kjer smo si ogledali središče mesta in veličasten Esterhazyjev dvor, kjer je več deset deloval tudi Joseph Haydn.
Zvečer smo se ustavili in slikali še na Nežiderskem jezeru...
Prenočili smo na madžarski strani strani "nemeje" v mestecu Sopron.
Naslednje jutro nas je namesto idiličnega mesteca iz prospektov in projektov
pričakalo gradbišče.
Ostanki rimske kloake in rimske ceste
Ostanki rimske kloake in rimske ceste
in čeprav nismo bili v nobeni od tamkajšnjih knjižnic, je velika večina zelo pogosto omenjala uporabnike sekcije za visokošolske knjižnice.
Oznaka frizerskega salona,
in ena redkih nerazkopanih ulic.
Po odhodu iz Soprona smo se zapeljali do velikanskega gradu Riegersburg na vrhu vulkanske skale, ki je danes v rokah znamenite družine Lichtenstein.
po gradu nas je vodila zelo energična vodička, ki nam je predstavila preteklost gradu, življenjsko zgodbo najbolj pomembne lastnice gradu in nas seznanila z vzroki za razmah "čarovniških procesov" na Štajerskem.
po gradu nas je vodila zelo energična vodička, ki nam je predstavila preteklost gradu, življenjsko zgodbo najbolj pomembne lastnice gradu in nas seznanila z vzroki za razmah "čarovniških procesov" na Štajerskem.
naši kraji (Hrastovec, Ptuj, Maribor...) so pogosto izstopali po številu čarovniških procesov.
Po Riegersburgu smo v Furstenfeldu neuspešno iskali freske Janeza Aquila in se nato ustavili nad vasjo Mogersdorf (Modinci) kjer je spomenik velik zmagi krščanskih vojska nad Turki leta 1664.
V Monoštru smo kosili v slovenskem hotelu Lipa, si ogledali Pavlov muzej in nato še veliko cerkev cistercijanskega samostana, kjer nas je sprejela ga. Mirjana Sulkič.
Po Riegersburgu smo v Furstenfeldu neuspešno iskali freske Janeza Aquila in se nato ustavili nad vasjo Mogersdorf (Modinci) kjer je spomenik velik zmagi krščanskih vojska nad Turki leta 1664.
V Monoštru smo kosili v slovenskem hotelu Lipa, si ogledali Pavlov muzej in nato še veliko cerkev cistercijanskega samostana, kjer nas je sprejela ga. Mirjana Sulkič.
Naročite se na:
Objave (Atom)