Najprej smo obiskali nacionalno knjižnico na Dunaju, kjer nas je vodila Slovenka Mag. Eva Hüttl-Hubert. Bili smo zelo veseli, da smo imeli priložnost spoznati tako iskrivo sogovornico, ki nam je razjasnila marsikatero novost iz zgodovine avstrijske slavistike, dunajske dvorne biblioteke in njenih knjižničarjev in še posebej Slovencev v njej.
Če bi radi večjo sliko, kliknite nanjo.
Najprej smo si ogledali slovesno dvorano knjižnice,
kjer smo veliko izvedeli o zgodovini nacionalne knjižnice, o spremembah njene organiziranosti danes in o zgodovini slovenskih knjižničarjev na Dunaju.
Takšne premične knjižne police so nekdaj vodile iz čitalnice v prostore za knjižnične delavce.
Sledil je še ogled avguštinske čitalnice, ki služi danes, kot čitalnica za uporabo starejšega gradiva.
Nato smo si ogledali še dunajski parlament in njegovo knjižnice, kjer nas je vodila simpatična Dr. Elisabeth Dietrich-Schulz. Povedala nam je veliko neznanega iz zgodovine avstrijskega parlamentarizma in razkazala cel parlament v katerem so nekdaj sedeli tudi številni naši poslanci.
Nato smo si ogledali še dunajski parlament in njegovo knjižnice, kjer nas je vodila simpatična Dr. Elisabeth Dietrich-Schulz. Povedala nam je veliko neznanega iz zgodovine avstrijskega parlamentarizma in razkazala cel parlament v katerem so nekdaj sedeli tudi številni naši poslanci.
klopi z imeni slovenskih poslancev v letu 1911
Medtem, ko smo se pripravljali na odhod, so ring zasedli demonstranti.
Nato smo se odpravili v Eisenstadt (Železno), kjer smo si ogledali središče mesta in veličasten Esterhazyjev dvor, kjer je več deset deloval tudi Joseph Haydn.
Zvečer smo se ustavili in slikali še na Nežiderskem jezeru...
Prenočili smo na madžarski strani strani "nemeje" v mestecu Sopron.
Medtem, ko smo se pripravljali na odhod, so ring zasedli demonstranti.
Nato smo se odpravili v Eisenstadt (Železno), kjer smo si ogledali središče mesta in veličasten Esterhazyjev dvor, kjer je več deset deloval tudi Joseph Haydn.
Zvečer smo se ustavili in slikali še na Nežiderskem jezeru...
Prenočili smo na madžarski strani strani "nemeje" v mestecu Sopron.
Naslednje jutro nas je namesto idiličnega mesteca iz prospektov in projektov
pričakalo gradbišče.
Ostanki rimske kloake in rimske ceste
Ostanki rimske kloake in rimske ceste
in čeprav nismo bili v nobeni od tamkajšnjih knjižnic, je velika večina zelo pogosto omenjala uporabnike sekcije za visokošolske knjižnice.
Oznaka frizerskega salona,
in ena redkih nerazkopanih ulic.
Oznaka frizerskega salona,
in ena redkih nerazkopanih ulic.
Po odhodu iz Soprona smo se zapeljali do velikanskega gradu Riegersburg na vrhu vulkanske skale, ki je danes v rokah znamenite družine Lichtenstein.
po gradu nas je vodila zelo energična vodička, ki nam je predstavila preteklost gradu, življenjsko zgodbo najbolj pomembne lastnice gradu in nas seznanila z vzroki za razmah "čarovniških procesov" na Štajerskem.
po gradu nas je vodila zelo energična vodička, ki nam je predstavila preteklost gradu, življenjsko zgodbo najbolj pomembne lastnice gradu in nas seznanila z vzroki za razmah "čarovniških procesov" na Štajerskem.
naši kraji (Hrastovec, Ptuj, Maribor...) so pogosto izstopali po številu čarovniških procesov.
Po Riegersburgu smo v Furstenfeldu neuspešno iskali freske Janeza Aquila in se nato ustavili nad vasjo Mogersdorf (Modinci) kjer je spomenik velik zmagi krščanskih vojska nad Turki leta 1664.
V Monoštru smo kosili v slovenskem hotelu Lipa, si ogledali Pavlov muzej in nato še veliko cerkev cistercijanskega samostana, kjer nas je sprejela ga. Mirjana Sulkič.
Povsem naključno smo v Gornjem Seniku še srečali tamkajšnjega energičnega župnika, ki nam je predstavil svojo vas in tamkajšnje razmere.
Na poti čez Goričko do Murske Sobote pa nas je "Feri" zabaval z zanimivimi in hudomušnimi zgodbicami iz Prekmurja.
Po Riegersburgu smo v Furstenfeldu neuspešno iskali freske Janeza Aquila in se nato ustavili nad vasjo Mogersdorf (Modinci) kjer je spomenik velik zmagi krščanskih vojska nad Turki leta 1664.
V Monoštru smo kosili v slovenskem hotelu Lipa, si ogledali Pavlov muzej in nato še veliko cerkev cistercijanskega samostana, kjer nas je sprejela ga. Mirjana Sulkič.
Povsem naključno smo v Gornjem Seniku še srečali tamkajšnjega energičnega župnika, ki nam je predstavil svojo vas in tamkajšnje razmere.
Na poti čez Goričko do Murske Sobote pa nas je "Feri" zabaval z zanimivimi in hudomušnimi zgodbicami iz Prekmurja.
Ni komentarjev:
Objavite komentar