5. skupno strokovno posvetovanje
Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice pri ZBDS
Ljubljana, 17. -18. oktober 2012
Sekcije za specialne knjižnice in Sekcije za visokošolske knjižnice pri ZBDS
Ljubljana, 17. -18. oktober 2012
Izzivi sodobnih tehnologij: konkurenčna prednost knjižničnih storitev
V preteklosti je bila naloga knjižničarja organizirati in posredovati informacije uporabnikom, v sodobni informacijski družbi pa postaja njegova vloga kot informacijskega strokovnjaka vedno bolj pomembna. Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) je orodje, s katerim obvladuje eksponentno rast informacij in mu daje konkurenčno prednost, pomembno tudi za razvoj in gospodarsko rast.
Slovenske specialne in visokošolske knjižnice so bile v preteklosti vir znanja, ki ga je ustvarjala organizacija v okviru raziskovalne ali pedagoške dejavnosti. Obenem so bile knjižnice tudi vstopna točka novih IKT, s katerimi je knjižničar znanje in informacije matične organizacije spremljal in organiziral ter pridobival nove podatke. Knjižničarji so se prvi v organizaciji seznanjali z novimi informacijskimi viri in obvladovali nove digitalne medije.
Avtomatizacija knjižnic, ki se je v Sloveniji začela v 80-tih letih prejšnjega stoletja, še ni zaključena. Istočasno se nadaljuje tudi razvoj IKT tehnologij. Danes so, poleg integriranih knjižničnih sistemov, vedno bolj zmogljivih računalnikov in interneta, v uporabi različne oblike mobilnih naprav, od tabličnih računalnikov do inteligentnih telefonov. Uporabljamo knjigomate, knjige opremljamo s sistemi za RFID (radiofrekvenčno identifikacijo), digitaliziramo s pomočjo robotov za skeniranje ... Informacije nastajajo tudi v različnih oblikah, od enostavnih podatkov, ki so rezultat opravljenih raziskovanj, do informacij iz socialnega omrežja, ki so poleg mnenj posameznikov lahko tudi rezultat pisanja različnih medijev. Tovrstno bogastvo oblik informacijskih virov in IKT orodij zahteva vsestranski profil knjižničarja, nekakšno dvoživko, ki obvlada bibliotekarsko stroko, informatiko in področje delovanja svoje matične ustanove.
Na skupnem posvetovanju bomo skušali odgovoriti na vprašanji, kako se knjižničarji v specialnih in visokošolskih knjižnic soočajo z izzivi novih IKT, in kako te vplivajo na knjižnično dejavnost in storitve. Obravnavali bomo naslednje teme:
1. Knjižnične storitve v luči sodobnih tehnologij
Izvedeti želimo, kako specialni in visokošolski knjižničarji svoje storitve prilagajajo novim oblikam vsebin in kako pri tem sodelujejo s svojimi uporabniki. Zanimajo nas vaša razmišljanja, raziskave ter primeri dobre prakse v okviru naslednjih točk:
- knjižničar v sistemu znanstvenega informiranja in komuniciranja;
- vpliv knjižničarjev na odmevnost objav znanstvenih del raziskovalcev matičnih organizacij;
- informetrija v digitalnem okolju;
- konkurenčna prednost knjižničarjev pri nudenju informacijskih storitev;
- inovativni pristop specialnih in visokošolskih knjižnic k razvoju in nudenju informacijskih storitev;
- e-storitve;
- potrebe uporabnikov v sodobnih knjižnicah (uporabniška izkušnja);
- socialna omrežja v knjižnici zadnjih 5let;
- knjižnica kot socialni in študijski prostor;
- vloga knjižnice pri učenju na daljavo.
Skušali bomo izvedeti, kako avtomatizacija knjižnic in sodobne tehnologije vplivajo na celotno delovanje knjižnice. Tudi v tem primeru nas zanimajo vaša razmišljanja, raziskave ter primeri dobre prakse v okviru naslednjih točk:
- problemi pri organizaciji in vodenju sodobnih knjižnic;
- uvajanje sodobne tehnologije v knjižnicah;
- gradnja digitalne knjižnice in upravljanje z digitalnimi viri;
- urejanje avtorskih pravic v digitalnem okolju;
- nabava informacijskih virov v specialnih in visokošolskih knjižnicah;
- problematika licenc pri pridobivanju informacijskih virov;
- zagotavljanje stalnega dostopa do vsebin, ki jim je potekla licenca.
Zanima nas, kakšna znanja in veščine potrebujejo specialni in visokošolski knjižničarji za nudenje strokovne in znanstvene pomoči raziskovalcem oziroma vodilnim delavcem ter kako bi lahko vplivali na večjo kakovost njihovega dela. Podteme:
- usposabljanje novih profilov v knjižnicah;
- permanentno izobraževanje v knjižnicah;
- izobraževanje novih profilov v programih univerzitetnega študija;
- opredelitev novih kadrovskih profilov v knjižnicah;
- konkurenčna prednost informacijskega strokovnjaka v kriznem obdobju;
- vloga knjižničarjev pri ustvarjanju, razvoju in ohranjanju »baze znanja« matičnih organizacij (digitalne zbirke, arhivi digitalnih podatkov in raziskav …);
- vloga knjižničarjev v visokošolskih oziroma raziskovalnih organizacijah.
Ali v Sloveniji gradimo digitalne zbirke, ki služijo znanstvenemu in pedagoškemu procesu? Ali obstoječe digitalne knjižnice sledijo potrebam njihovih uporabnikov? Katere novosti na področju odprtega dostopa so se razvile od zadnjega posvetovanja Sekcije za visokošolske knjižnice in Sekcije za specialne knjižnice?
- zakaj se založbe bojijo e-knjig?
- nove tehnologije in prost dostop do znanja;
- odprto publiciranje in odprt dostop v zadnjih dveh letih/ od zadnjega posvetovanja
- pomen in vloga digitalne knjižnice v pedagoškem in znanstvenem procesu;
- evalvacija digitalne knjižnice in digitalnih zbirk – učinki in izidi (angl. outcomes in output).
Vabimo vas, da nam oddate izvlečke svojih predlogov za prispevke, plakate, organizacijo delavnic ter sodelovanje v IN Bazarju.
Prispevki se bodo oddajali v dveh fazah. Najprej bomo sprejeli vaše predloge v obliki izvlečkov, med katerimi bomo izbrali predavatelje. Izbrani predavatelji bodo v okviru določenih rokov poslali celotna besedila na naslov: alenka.kavcic@nuk.uni-lj.si