sobota, 25. maj 2013

Prvi Dan slovenskih specialnih knjižnic


V četrtek 30. maja smo se v Mestnem muzeju Ljubljana zbrali knjižničarji  iz različnih slovenskih kulturnih, gospodarskih, vladnih in znanstvenih inštitucij na PRVEM DNEVU SLOVENSKIH SPECIALNIHKNJIŽNIC.  Prireditev, ki bo v prihodnje vsak zadnji četrtek v mesecu maju izhaja iz dolgoletne tradicije pomladanskih srečanj Sekcije za specialne knjižnice ZBDS (Zveze bibliotekarskih društev Slovenije) in poteka letos pod naslovom »Strateški načrt knjižnice«
           Temo so osvetlili izkušeni predavatelji, ki so predstavili primere dobrih knjižničnih praks, kjer imajo s strateškim načrtovanjem že večletne izkušnje (npr. Mestna knjižnica Ljubljana). Dan slovenskih specialnih knjižnic smo zaokrožili z okroglo mizo (sodelujoči: dr. Melita Ambrožič NUK in predsednica nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, mag. Angela Čuk, KRKA, Andreja Krajnc, IZUM, Antea Kursar,  Ministrstvo za notranje zadeve, Anita Longo, Državni zbor, Tomaž Smrekar, Statistični urad) na kateri so udeleženci predstavili in pojasnili ravnanja njihovih inštitucij v ter predstavili svoje praktične izkušnje in razmišljanja za prihodnost.
                Specialne knjižnice številnih inštitucij so se namreč v teh časih znašle v zelo nezavidljivem položaju. Zaradi vse večje in boljše dostopnosti digitalnih vsebin knjig in revij na spletu so namreč mnogi začeli preoblikovati ali celo ukinjati specialne knjižnice ne vedoč, da knjižnice niso le zbirke knjig, ampak da bibliotekar kot strokovnjak v specialni knjižnici opravlja unikatno vlogo informacijskega specialista, saj z zbiranjem in organiziranjem kakovostnih informacij ter  s poznavanjem tradicionalnih in sodobnih tehnologij, informacijskih zbirk in elektronskih virov  izvaja podporo matični inštituciji omogoča kvalitetno odločanje in najbolj racionalno zagotavljanje informacij za vse zaposlene. Prav zato želimo posebej opozoriti javnost, da specialne knjižnice s svojo dejavnostjo lahko posredno veliko prispevajo k razvoju podjetij in s tem tudi gospodarstva, ker dandanes mnoga podjetja lahko uspejo le če znajo pravočasno pridobiti prave informacije.
V Sloveniji imamo več kot 100 (dejansko 105) aktivno delujočih specialnih knjižnic (Skupaj s cerkvenimi je v NUK-u registrinih  139), ki so v času krize pogosto prve tarče racionalizacije. Prepričani smo, da so specialne knjižnice ključnega pomena za dolgoročni razvoj in obstoj vsake organizacije.
           Udeleženci okrogle mize smo zato pozivali Vlado RS in vsa ministrstva, da naj so zelo previdni pri spreminjanju in ukinjanju specialnih knjižnic, saj njihovo preoblikovanje pogoste okrne njihovo bistvo, ki je zagotavljanje zelo kakovostnih informacij za podporo osnovne dejavnosti matičnih inštitucij.

 
PROGRAM POSVETA:
9.00 - 9.30

Igor Zemljič, predsednik Sekcije za specialne knjižnice;

Anita Longo, vodja organizacijske skupine:

Otvoritev srečanja in proglasitev Dneva specialnih knjižnic

 dr. Igor Ivašković (Ekonomska fakulteta UL):  
Teoretične osnove strateškega načrtovanja

 
Simona Resman (Mestna knjižnica Ljubljana):
Strateškinačrt MKL 2013-2016 - potek priprave načrta
 
10.30 - 10.50

Maja Vavtar (Centralna pravosodna knjižnica)


10.50 - 11.20

Jure Habbe (Četrta pot d.o.o., Kranj)

Kako predstaviti strateški načrt knjižnice Specialne knjižnice – trendi razvoja in današnje stanje

11.20 - 11.45 Odmor:
 
11.45 - 13.00

OKROGLA MIZA

Dan specialnih knjižnic – razlog za praznovanje ali skrbi

moderator Igor Zemljič, predsednik Sekcije za specialne knjižnice
 

1 komentar:

  1. Moje ime je Lavinia Nistor in sem poslovna ženska in podjetnica iz Bukarešte, Romunija 🇷🇴; s sedežem v Londonu, Združeno kraljestvo,. To ni le pričevanje – je resnična zgodba o upanju, preobrazbi in preboju. Dolga leta sem sanjal: razširiti svoj posel z naložbami v nepremičnine in pripeljati sodobna, cenovno dostopna stanovanja v več delov Romunije. Toda kot mnogi ambiciozni podjetniki sem naletel na finančni zid. Lokalne banke so bile prepočasne in njihovim zahtevam je bilo skoraj nemogoče izpolniti. Bil sem na robu, da obupam, dokler nisem odkril posojila EU. Sprva sem bil skeptičen. Podjetje, ki ponuja večmilijonske kredite s prilagodljivimi načrti odplačevanja, nizkimi obrestnimi merami in hitrimi odobritvami? Slišalo je predobro, da bi bilo res. Vendar sem se prepričal – in izkazalo se je, da je bila to najboljša odločitev v mojem življenju. Z njimi sem stopil v stik po e-pošti in bil takoj povezan s strokovnim predstavnikom. Bili so prozorni, topli in presenetljivo hitri. V 2 dneh po predložitvi zahtevanih dokumentov je bilo moje posojilo v višini 10.000.000 romunskih lejev (RON) odobreno in izplačano neposredno na moj poslovni račun. Najbolj me je presenetila njihova integriteta, transparentnost in neomajna predanost pomoči resnim ljudem do uspeha. Ni bilo nobenih skritih obtožb, nobenih manipulacij – le pristna podpora in profesionalnost na evropski ravni.

    Zahvaljujoč EU posojilu sem lahko:

    Dokončajte 3 velike stanovanjske projekte v Bukarešti in Constanți.
    Zaposlite več kot 40 delavcev in ustvarite delovna mesta.
    Spodbudite lokalno gospodarstvo.
    Poplačajte vse prejšnje poslovne dolgove.
    Živim svoje sanje brez stresa ali strahu.

    Njihovi kreditni uradniki so bili dan in noč na voljo za vsa vprašanja. Hodili so z menoj korak za korakom, dokler niso bila sredstva sproščena. **Verjeli so v mojo vizijo**, ko ni nihče drug. Če berete to in potrebujete financiranje za svoje podjetje, projekt ali osebni razvoj, ne izgubljajte časa z neskončno papirologijo in lažnimi obljubami. Obrnite se na EU Loan Company in opazujte, kako vaše sanje postanejo resničnost. Ne oklevajte in jih kontaktirajte:
    📲 Telegram: +39 350 982 8434
    📞 WhatsApp: +39 351 070 9856
    📧 E-pošta: Euloan@europe.com / EuropeanUnion_loansyndication@outlook.com. Verjemite mi – so najboljša ekipa za finančno podporo, s katero sem kdaj delal. Svoj uspeh dolgujem njim.

    OdgovoriIzbriši