Na obisku v knjižnici Slovenskega šolskega muzeja

     Serijo zapisov z delovnim naslovom "Igor na obisku" sem si zamislil že med mojim predsedovanjem naši sekciji za specialne knjižnice ZBDS. Takrat si žal nisem vzel dovolj časa, da bi moje obiske po različnih knjižnicah predstavil tudi širši javnosti, zdaj pa sem Maji obljubil, da bom svoj pogled na knjižnice uredil in predstavil na našem blogu.

     Bralce zato prosim, da upoštevajo, da gre za moj prvi poskus obiska in tovrstnega orisa kake specialne knjižnice. Ta bo zato verjetno začetniški, pomanjkljiv, preveč zgodovinski in verjetno tudi še ne povsem objektiven prikaz knjižnice in njenih knjižničarjev, kot sem ga pač lahko sestavil po enem, malo manj formalnem, obisku knjižnice. Upam, da me boste razumeli in verjeli, da ta prikaz ni bil mišljen kot slavospev ali reklama kakšne knjižnice (v resnici vse prej kot to), ampak v prvi vrsti predstaviti posamezne specialne knjižnice skozi oči knjižničarja, ki ima srečo, da se lahko sprehaja po njihovih skladiščih in v roke prijema knjige, ki so sicer v vitrinah ali trezorjih. Prav zato vas prosim, da teh zapisov ne primerjate preveč s podatki na spletnih straneh knjižnice  ali z javno objavljenimi poročili Narodne in univerzitetne knjižnice ampak jemljete zgolj kot dodaten subjektiven pogled v neki časovni točki.

Knjižnica Slovenskega šolskega muzeja

     S knjižnico "šolskega muzeja" sem se prvič srečal že pred več kot dvajset leti, ko sem tam iskal sledi Podkovske in ranoceliške šole v Ljubljani. Takrat sta v njej delali še Marjeta Demšar in Tatjana Hojan, ki sta s svojim dolgoletnim delom knjižnici pustili močan pečat vse do danes. Zlasti Tatjana Hojan je z več sto članki o zgodovini šolstva (pa tudi knjižnic) pokazala kako plodovita je lahko vloga bibliotekarja v specialni knjižnici.

Stavba, kjer se danes nahaja Slovenski šolski muzej

     Prve začetke knjižnice Slovenskega šolskega muzeja lahko iščemo že sredi  19. stoletja, ko so trije učitelji iz Ljubljane in okolice (leta 1855) začeli z zasebnimi nakupi načrtno oblikovati zbirko pedagoških knjig. Idealistični poskusi so bili zelo pomembni, a vendarle se je knjižnica začela načrtneje razvijat po ustanovitvi "Šolskega muzeja slovenskega in istrsko hrvatskega učiteljstva v Ljubljani" leta 1898. Muzej, ki je imel prostor na I. mestni deški šoli na Ledini je bil razprodan že leta 1910, vendar je njegovo knjižnico ohranila Zaveza slovenskih učiteljskih društev. Leta 1938 je Rudolf Kobilica iz Osnovne šole Bežigrad pri oblasteh dosegel ponovno ustanovitev muzeja v prostorih osnovne šole za Bežigradom, kjer je deloval vse do leta 1943.

Osnovna šola Bežigrad, kjer je muzej deloval med leti 1938 in 1943

     Muzej se je pozneje še nekajkrat selil, za najdlje v poseben trakt Marijanišča na Poljanski cesti, oziroma v dvoriščni trakt dijaškega doma Ivana Cankarja, kjer je deloval skoraj do srede osemdesetih let 20. stoletja. Prva knjižničarka je bila Eva Toporišič, maja 1963, pa se ji je pridružila še Tatjana Hojan. Knjižnično delo v Slovenskem šolskem muzeju ni bilo nikoli omejeno zgolj na knjižnico, saj so bibliotekarj ob osnovnih nalogah še pripravljali razstave, vodili po njih in pridno pisali članke.

Hodnik v muzeju na Poljanski cesti

     Od leta 1980, ko se je zaposlila še Marjeta Demšar, sta bili v knjižnici zaposleni dve bibliotekarki in takšno situacijo imamo tudi danes, čeprav se je med tem zamenjalo še nekaj bibliotekarjev Tjaša Obal (2004-2007), Valentina Tominec (2007-2011).

Marjeta Demšar in Tatjana Hojan med policami  leta 1991

  

     Danes sta v knjižnici zaposlena kustos Anton Arko (trenutno na "porodniškem" dopustu) in bibliotekarka Polona Koželj, ki s svojo mladostno energijo dajeta knjižnici spet prav poseben pečat.

Anton Arko med vodenjem ministra Uroša  Grilca po razstavi: "Skrito znanje" 

    Osnovni namen knjižnice se skozi zgodovino ni bistveno spreminjal. Njena naloga je, da zbira in hrani izvirno pedagoško literaturo: od učbenikov, šolske zakonodaje in učnih načrtov iz različnih obdobij, do pedagoških časopisov in revij. Med obiskovalci je veliko univerzitetnih profesorjev, študentov in raziskovalcev, ki zbirajo podatke o šolstvu na Slovenskem, preučujejo vprašanja vzgoje in pouka, iščejo gradivo za strokovne izpite in nadaljnje izobraževanje. Nemalo pa je tudi starejših obiskovalcev, ki pridejo v knjižnico "po svoje šolske spomine".

Polona Koželj med reševanjem zapletenih strokovnih vprašanj

     Knjižnica danes hrani skoraj 60.000 knjig. Knjižnični fond se dopolnjuje z učbeniki za vse učne predmete in za vse vrste šol na slovenskem etničnem ozemlju, s pedagoškimi in strokovnimi tiski, mladinskimi revijami, pa tudi s publikacijami, ki obravnavajo šolska in vzgojna vprašanja. Knjižnica zbira tudi knjige učiteljskih in profesorskih knjižnic, pomožne učbenike za posamezne predmete, zgodovinske in druge revije, ki so potrebne za študij šolstva in pedagogike in tudi dela, ki so jih napisali slovenski prosvetni delavci.

Prostorna čitalnica z zbirko revij.

Knjižnica hrani tudi abecedno imenski listkovni katalog s podatki o knjigah do leta 2000

     Gradivo katalogizirajo v sistemu COBISS 3, leta 2013 pa so ob pomoči honorarne sodelavke v COBIB inventarizirali 2.192 enot gradiva, od tega 768 enot novo prispelega gradiva in 1424 enot gradiva iz starega fonda.

Knjižnica slovi po največji slovenski zbirki učbenikov

Eno od številnih šolskih beril

.  

Že sam način, kako biliotekarka Polona, jemlje knjige s polic, priča da gre za knjižnico z zelo natančnimi bibliotekarji

Prirast gradiva v knjižnici Slovenskega šolskega muzeja med letoma 1986 in 1996

 Od velike prenove knjižnice leta 2004 se knjižnica razprostira na 166 m2, osnovni knjižni fond pa hranijo v "Primatovih" kompaktusih.

Med policami

Kot mnoge druge specialne knjižnice ima tudi knjižnica SŠM veliko stalnih bralcev

Bibliotekarka Tatjana Hojan še danes redno obiskuje knjižnico in "pomaga" radovednim bralcem in knjižničarjem. 

Knjižnica hrani tudi okrog 20 knjig iz časa pred letom 1600, med katerimi je tudi inkunabula  Nicolausa Perottusa Rudimenta grammatices iz leta 1468, ki velja za eno prvih humanističnih slovnic na Slovenskem.

Sicer hranijo še kakšnih 200 knjig iz časa pred letom 1800, med katerimi je še kar nekaj dragocenosti.

Ciceronova knjiga: O dolžnostih, ki je izšla v Parizu leta 1556

Zelo razširjen in popularen priročnik za kmete Rudolfa Beckerja iz leta 1789

Iz redne razstavne zbirke Slovenskega šolskega muzeja.

Čeprav trenutno v knjižnici Slovenskega šolskega muzeja ni šale (;-)), vas vabim, da obiščete zanimiv muzej, katero od njihovih prireditev in seveda knjižnico. O najnovejših dogodkih pa se lahko seznanite tudi na njihovi spletni strani ali zelo dejavnem FB profilu.