Dan specialnih knjižnic je strokovno in stanovsko srečanje,
ki vsako leto izmeri utrip dogajanja in kondicijo stroke, radi pa bi, da bi tudi sooblikovalo bibliotekarske trende. Letošnji je potekal pod naslovom: »Knjižnica blizu in daleč« vodila pa ga je nova predsednica sekcije Maja Vavtar.
Osrednja pozornost srečanja je bila namenjena storitvam
oddaljenega in odprtega dostopa do vseh informacij. Oddaljen dostop do elektronskih
baz pomeni najpogosteje dostop do informacij iz svoje pisarne ali domačega kavča. Poleg
oddaljenega dostopa je pomemben tudi odprti dostop do informacij. Specialni
knjižničarji bomo ponudili podporo raziskovalcem s pomočjo informacijske točke
za odprti dostop in pomoči pri upravljanju odprtih raziskovalnih podatkov ter
tehnično podporo pri izdajanju znanstvenih in strokovnih revij. Sofinanciranje
projekta iz okvirnega programa Obzorja 2020 ima namreč v pogodbi tudi določilo
o obvezni odprti dostopnosti vseh objav, katere morajo do konca leta 2014
sprejeti vse članice EU.
Srečko Bončina iz Narodne in univerzitetne knjižnice je predstavil urejenost oddaljenega dostopa v NUK,
Miran Petek z Instituta informacijskih znanosti pa spregovoril o avtentikacijsko-avtorizacijskih mehanizmih za varen oddaljen dostop.
Drugi sklop je uvedel prispevek Mojce Kotar z Univerze v Ljubljani, ki je spregovorila o knjižničarjevi podpori slovenskim raziskovalcem v okolju odprtega dostopa,
Po odmoru in ob zaključku srečanja je o spremembah položaja specialnih knjižnic in njihovi prihodnosti spregovoril še Igor Zemljič z Inštituta za novejšo zgodovino, ki je bil tudi moderator okrogle mize z naslovom: Slovenske specialne knjižnice danes in v obzorju leta 2020.
| Program drugega dne specialnih knjižnic Slovenije: | |
| 9.30 - 10.00 | Registracija udeležencev |
| 10.00 - 10.10 | Pozdravni nagovor Maja Vavtar, predsednica Sekcije za specialne knjižnice, Centralna pravosodna knjižnica |
| 10.10 - 10.40 | Storitev oddaljenega dostopa v NUK-u, Srečko Bončina, Narodna in univerzitetna knjižnica |
| 10.40 - 11.10 | Avtentikacijsko-avtorizacijski mehanizem COBISS, Miran Petek, IZUM |
| 11.10 - 11.40 | Podpora slovenskim raziskovalcem v okolju odprtega dostopa, dr. Mojca Kotar, Univerza v Ljubljani |
| 11.40 - 12.10 | Digitalne zbirke v Slovenskem etnografskem muzeju, mag. Gregor Ilaš, Slovenski etnografski muzej |
| 12.10 - 12.40 | Odmor |
| 12.40 - 13.00 | Slovenske specialne knjižnice včeraj, danes in v obzorju leta 2020 Igor Zemljič, Inštitut za novejšo zgodovino |
| 13.00 - 13.40 | Okrogla miza - Slovenske specialne knjižnicevčeaj, danes in v obzorju leta 2020 moderator Igor Zemljič, Inštitut za novejšo zgodovino |
Moje ime je Lavinia Nistor in sem poslovna ženska ter podjetnica iz Bukarešte v Romuniji 🇷🇴; s sedežem v Londonu v Združenem kraljestvu. To ni le pričevanje – to je resnična zgodba o upanju, preobrazbi in preboju. Leta sem imela sanje: razširiti svoje podjetje za naložbe v nepremičnine in v več delov Romunije prinesti moderna, cenovno dostopna stanovanja. Toda tako kot mnogi ambiciozni podjetniki sem naletela na finančni zid. Lokalne banke so bile prepočasne in njihove zahteve je bilo skoraj nemogoče izpolniti. Bila sem na robu obupa, dokler nisem odkrila posojila EU. Sprva sem bila skeptična. Podjetje, ki ponuja večmilijonska posojila v evrih s prilagodljivimi načrti odplačevanja, nizkimi obrestnimi merami in hitrimi odobritvami? Slišalo se je predobro, da bi bilo resnično. A naredila sem skok zaupanja – in izkazalo se je, da je bila to najboljša odločitev v mojem življenju. Stopila sem v stik z njimi po e-pošti in takoj so me povezali s profesionalnim predstavnikom. Bili so transparentni, topli in presenetljivo hitri. V dveh dneh, po predložitvi zahtevanih dokumentov, je bilo moje posojilo v višini 10.000.000 romunskih levov (RON) odobreno in izplačano neposredno na moj poslovni račun. Najbolj me je presenetila njihova integriteta, preglednost in neomajna zavezanost pomoči resnim ljudem pri uspehu. Ni bilo skritih stroškov, manipulacij – le pristna podpora in profesionalnost na evropski ravni.
OdgovoriIzbrišiZahvaljujoč posojilu EU sem lahko:
Dokončal 3 velike stanovanjske projekte v Bukarešti in Konstanci.
Zaposlil več kot 40 delavcev in ustvaril delovna mesta.
Spodbudil lokalno gospodarstvo.
Odplačal vse prejšnje poslovne dolgove.
Živel svoje sanje brez stresa ali strahu.
Njihovi kreditni referenti so bili na voljo podnevi in ponoči, da so odgovorili na vsako vprašanje. Spremljali so me korak za korakom, dokler niso bila sredstva sproščena. **Verjeli so v mojo vizijo**, ko nihče drug ni. Če to berete in potrebujete financiranje za svoje podjetje, projekt ali osebni razvoj, ne izgubljajte časa z neskončnim papirjem in lažnimi obljubami. Obrnite se na podjetje za posojila EU in opazujte, kako se vaše sanje uresničujejo. Ne oklevajte in jih kontaktirajte:
📲 Telegram: +39 350 982 8434
📞 WhatsApp: +39 351 070 9856
📧 E-pošta: Euloan@europe.com / EuropeanUnion_loansyndication@outlook.com. Verjemite mi – so najboljša ekipa za finančno podporo, s katero sem kdaj sodeloval. Svoj uspeh dolgujem njim.