četrtek, 30. januar 2014

Na obisku v knjižnici Slovenskega šolskega muzeja

     Serijo zapisov z delovnim naslovom "Igor na obisku" sem si zamislil že med mojim predsedovanjem naši sekciji za specialne knjižnice ZBDS. Takrat si žal nisem vzel dovolj časa, da bi moje obiske po različnih knjižnicah predstavil tudi širši javnosti, zdaj pa sem Maji obljubil, da bom svoj pogled na knjižnice uredil in predstavil na našem blogu.
     Bralce zato prosim, da upoštevajo, da gre za moj prvi poskus obiska in tovrstnega orisa kake specialne knjižnice. Ta bo zato verjetno začetniški, pomanjkljiv, preveč zgodovinski in verjetno tudi še ne povsem objektiven prikaz knjižnice in njenih knjižničarjev, kot sem ga pač lahko sestavil po enem, malo manj formalnem, obisku knjižnice. Upam, da me boste razumeli in verjeli, da ta prikaz ni bil mišljen kot slavospev ali reklama kakšne knjižnice (v resnici vse prej kot to), ampak v prvi vrsti predstaviti posamezne specialne knjižnice skozi oči knjižničarja, ki ima srečo, da se lahko sprehaja po njihovih skladiščih in v roke prijema knjige, ki so sicer v vitrinah ali trezorjih. Prav zato vas prosim, da teh zapisov ne primerjate preveč s podatki na spletnih straneh knjižnice  ali z javno objavljenimi poročili Narodne in univerzitetne knjižnice ampak jemljete zgolj kot dodaten subjektiven pogled v neki časovni točki.

Knjižnica Slovenskega šolskega muzeja

     S knjižnico "šolskega muzeja" sem se prvič srečal že pred več kot dvajset leti, ko sem tam iskal sledi Podkovske in ranoceliške šole v Ljubljani. Takrat sta v njej delali še Marjeta Demšar in Tatjana Hojan, ki sta s svojim dolgoletnim delom knjižnici pustili močan pečat vse do danes. Zlasti Tatjana Hojan je z več sto članki o zgodovini šolstva (pa tudi knjižnic) pokazala kako plodovita je lahko vloga bibliotekarja v specialni knjižnici.

Stavba, kjer se danes nahaja Slovenski šolski muzej

     Prve začetke knjižnice Slovenskega šolskega muzeja lahko iščemo že sredi  19. stoletja, ko so trije učitelji iz Ljubljane in okolice (leta 1855) začeli z zasebnimi nakupi načrtno oblikovati zbirko pedagoških knjig. Idealistični poskusi so bili zelo pomembni, a vendarle se je knjižnica začela načrtneje razvijat po ustanovitvi "Šolskega muzeja slovenskega in istrsko hrvatskega učiteljstva v Ljubljani" leta 1898. Muzej, ki je imel prostor na I. mestni deški šoli na Ledini je bil razprodan že leta 1910, vendar je njegovo knjižnico ohranila Zaveza slovenskih učiteljskih društev. Leta 1938 je Rudolf Kobilica iz Osnovne šole Bežigrad pri oblasteh dosegel ponovno ustanovitev muzeja v prostorih osnovne šole za Bežigradom, kjer je deloval vse do leta 1943.

Osnovna šola Bežigrad, kjer je muzej deloval med leti 1938 in 1943

     Muzej se je pozneje še nekajkrat selil, za najdlje v poseben trakt Marijanišča na Poljanski cesti, oziroma v dvoriščni trakt dijaškega doma Ivana Cankarja, kjer je deloval skoraj do srede osemdesetih let 20. stoletja. Prva knjižničarka je bila Eva Toporišič, maja 1963, pa se ji je pridružila še Tatjana Hojan. Knjižnično delo v Slovenskem šolskem muzeju ni bilo nikoli omejeno zgolj na knjižnico, saj so bibliotekarj ob osnovnih nalogah še pripravljali razstave, vodili po njih in pridno pisali članke.

Hodnik v muzeju na Poljanski cesti

     Od leta 1980, ko se je zaposlila še Marjeta Demšar, sta bili v knjižnici zaposleni dve bibliotekarki in takšno situacijo imamo tudi danes, čeprav se je med tem zamenjalo še nekaj bibliotekarjev Tjaša Obal (2004-2007), Valentina Tominec (2007-2011).

Marjeta Demšar in Tatjana Hojan med policami  leta 1991
  
     Danes sta v knjižnici zaposlena kustos Anton Arko (trenutno na "porodniškem" dopustu) in bibliotekarka Polona Koželj, ki s svojo mladostno energijo dajeta knjižnici spet prav poseben pečat.

Anton Arko med vodenjem ministra Uroša  Grilca po razstavi: "Skrito znanje" 

    Osnovni namen knjižnice se skozi zgodovino ni bistveno spreminjal. Njena naloga je, da zbira in hrani izvirno pedagoško literaturo: od učbenikov, šolske zakonodaje in učnih načrtov iz različnih obdobij, do pedagoških časopisov in revij. Med obiskovalci je veliko univerzitetnih profesorjev, študentov in raziskovalcev, ki zbirajo podatke o šolstvu na Slovenskem, preučujejo vprašanja vzgoje in pouka, iščejo gradivo za strokovne izpite in nadaljnje izobraževanje. Nemalo pa je tudi starejših obiskovalcev, ki pridejo v knjižnico "po svoje šolske spomine".


Polona Koželj med reševanjem zapletenih strokovnih vprašanj

     Knjižnica danes hrani skoraj 60.000 knjig. Knjižnični fond se dopolnjuje z učbeniki za vse učne predmete in za vse vrste šol na slovenskem etničnem ozemlju, s pedagoškimi in strokovnimi tiski, mladinskimi revijami, pa tudi s publikacijami, ki obravnavajo šolska in vzgojna vprašanja. Knjižnica zbira tudi knjige učiteljskih in profesorskih knjižnic, pomožne učbenike za posamezne predmete, zgodovinske in druge revije, ki so potrebne za študij šolstva in pedagogike in tudi dela, ki so jih napisali slovenski prosvetni delavci.


Prostorna čitalnica z zbirko revij.

Knjižnica hrani tudi abecedno imenski listkovni katalog s podatki o knjigah do leta 2000

     Gradivo katalogizirajo v sistemu COBISS 3, leta 2013 pa so ob pomoči honorarne sodelavke v COBIB inventarizirali 2.192 enot gradiva, od tega 768 enot novo prispelega gradiva in 1424 enot gradiva iz starega fonda.
Knjižnica slovi po največji slovenski zbirki učbenikov

Eno od številnih šolskih beril
.  
Že sam način, kako biliotekarka Polona, jemlje knjige s polic, priča da gre za knjižnico z zelo natančnimi bibliotekarji

Prirast gradiva v knjižnici Slovenskega šolskega muzeja med letoma 1986 in 1996

 Od velike prenove knjižnice leta 2004 se knjižnica razprostira na 166 m2, osnovni knjižni fond pa hranijo v "Primatovih" kompaktusih.


Med policami

Kot mnoge druge specialne knjižnice ima tudi knjižnica SŠM veliko stalnih bralcev

Bibliotekarka Tatjana Hojan še danes redno obiskuje knjižnico in "pomaga" radovednim bralcem in knjižničarjem. 

Knjižnica hrani tudi okrog 20 knjig iz časa pred letom 1600, med katerimi je tudi inkunabula  Nicolausa Perottusa Rudimenta grammatices iz leta 1468, ki velja za eno prvih humanističnih slovnic na Slovenskem.


Sicer hranijo še kakšnih 200 knjig iz časa pred letom 1800, med katerimi je še kar nekaj dragocenosti.

Ciceronova knjiga: O dolžnostih, ki je izšla v Parizu leta 1556

Zelo razširjen in popularen priročnik za kmete Rudolfa Beckerja iz leta 1789

Iz redne razstavne zbirke Slovenskega šolskega muzeja.

Čeprav trenutno v knjižnici Slovenskega šolskega muzeja ni šale (;-)), vas vabim, da obiščete zanimiv muzej, katero od njihovih prireditev in seveda knjižnico. O najnovejših dogodkih pa se lahko seznanite tudi na njihovi spletni strani ali zelo dejavnem FB profilu.


torek, 15. oktober 2013

Razstava: knjižne dragocenosti iz zbirk ljubljanskih specialnih knjižnic

Sekcija za specialne knjižnice Zveze bibliotekarskih društev Slovenije Vas vabi na otvoritev in ogled zelo edinstvene razstave:
 
SKRITO ZNANJE
knjižne dragocenosti iz zbirk ljubljanskih specialnih knjižnic
 
Razstava bo na ogled javnosti med 6. in 29. novembrom 2013 v prostorih Narodnega muzeja Slovenije na Metelkovi ulici.

Na razstavi bo razstavljenih 28 knjig iz sedmih specialnih knjižnic (Centralna pravosodna knjižnica, Knjižnica Inštituta za novejšo zgodovino, Inštitut za zgodovino medicine Medicinske fakultete, Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije, Knjižnica Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Biblioteka SAZU in Knjižnica Slovenskega šolskega muzeja). Ogledali si boste lahko  dela Petrarce, Plinija in številnih drugih izobražencev, ki so pomembno vplivali na kulturno podobo Evrope in seveda tudi Ljubljane. Knjižna razstava bo postavila na ogled nekaj najdragocenejših knjig od 15. do 18. stoletja, ki jih hranijo ljubljanske specialne knjižnice, med njimi tri inkunabule. Razstavljene knjige pa niso le nekaj posebnega zaradi svoje vsebine, starosti, izdelave ampak bodo tokrat prvič na ogled še nerazstavljene in v trezorih zaprte knjige iz manj znanih specialnih knjižnic. Prav tako kot vsebina je zanimiv tudi sam izvor knjig, saj so te v knjižnice prišle iz rok nekaterih znanih Slovencev, rodbin in društev.¸
 
 
Otvoritev razstave bo 6. novembra 2013 ob 12. uri v prostih NMS na Metelkovi (Maistrova ul. 1)
 
Hkrati z razstavo bo izšel razstavni katalog, v katerem bo predstavljena knjižna produkcija od 16. do 18. stoletja, razstavljene knjige in knjižnice, ki so to gradivo posodile.
 
Ob razstavi  bo organizirana tudi serija strokovnih predavanj:
Sreda 13. 11. ob 12 uri: Dr. Anja Dular: Prikrito življenje knjig
Sreda 20. 11. ob 12 uri: Dr. Zvonka Zupanič Slavec: Ustvarjalni opus slovenskega zdravnika Marcusa Gerbeziusa
Sreda 27. 11. ob 12 uri: Dr. Andrej Studen: Nekaj besed o novoveškem kaznovanju s posebnim pogledom na Constitutio Criminalis Theresiana
 
Upam, da se vidimo na otvoritvi razstave in da boste o njej obvestili tudi vse ostale, ki imajo radi znanje, knjige in knjižnice.


četrtek, 30. maj 2013

Prvi Dan specialnih knjižnic

 
 V četrtek 30. maja smo se knjižničarji iz slovenskih specialnih knjižnic zbrali na tradicionalnem spomladanskem srečanju, ki smo ga letos preimenovali v Dan slovenskih specialnih knjižnic. Dogodek je pripravila in organizirala ga. Anita Longo iz Državnega zbora Republike Slovenije.
 

Uvodni nagovor vodje organizacijske skupine Anite Longo:


Igor Ivašković iz Ekonomske fakultete v Ljubljani je predstavil teoretične osnove strateškega načrtovanja.


 Simona Resman je predstavila strateško načrtovanje v Mestni knjižnici Ljubljana.

 Maja Vavtar iz Centralne pravosodne knjižnice je predstavila strateško načrtovanje v njihovi knjižnici.

 
 
 Jure Habbe iz podjetja Četrta pot je v navdušejočem predavanju o oblikovanju predlogov za nadrejene izpostavil: "Predloge vedno oblikujemo tako, da so usklajeni z interesi nadrejenih, ki morajo v njih prepoznati doseganje svojih ciljev ali preprečitev svojih težav." 

  "Time for tea"
 Okrogla miza.

 Debata...

 Razpravljajoči...

sreda, 29. maj 2013

Zakaj potrebujemo dan specialnih knjižnic ?


Zakaj potrebujemo dan specialnih knjižnic ?

  • Knjižnice že dolgo niso le  skladišča knjig, temveč so zakladnice  ZNANJA
  • Novi časi prinašajo velike spremembe v knjižničarstvu, ki predstavljajo še boljše knjižnične storitve, hkrati pa knjižncam predstavljajo izziv. Žal pa se srečujemo tudi z reorganizacijami in selitvami knjižnic, ki pogosto niso v prid uporabnikom knjižničnih storitev. Tudi ukinjanje knjižnic je vse pogostejša stalnica.
  • Tako moramo bibliotekarji morda danes bolj kot kdajkoli prej vsak dan opozarjati na pomen knjižnic in Dan specialnih knjižnic je ena taka priložnost.
  • S snidenjem na Dnevu specialnih knjižnic, ki je namenjen predstavitvam in pogovorom o skupnih strokovnih vprašanjih, pa  bibliotekarji krepimo tudi medsebojne stike in izmenjujemo nujne izkušnje, ki nam bodo v pomoč pri nadaljnjen delu, še posebej v razmerah, kot smo jim priča sedaj. Vsebina  današnjega posvetovanja je pomemben korak na tej poti.
  • Ob združevanju posvetovanj vseh slovenskih knjižničarjev v enoten kongres ostaja  potreba po dodatnih srečanjih "specialcev", kjer se lahko posvetimo specifičnim temam in izmenjujemo primerljive izkušnje .
  • Dan specialnih knjižničarjev naj bo zato za IZZIV za srečevanja in razmišljanja na določeno temo ali problematiko.

sobota, 25. maj 2013

Prvi Dan slovenskih specialnih knjižnic


V četrtek 30. maja smo se v Mestnem muzeju Ljubljana zbrali knjižničarji  iz različnih slovenskih kulturnih, gospodarskih, vladnih in znanstvenih inštitucij na PRVEM DNEVU SLOVENSKIH SPECIALNIHKNJIŽNIC.  Prireditev, ki bo v prihodnje vsak zadnji četrtek v mesecu maju izhaja iz dolgoletne tradicije pomladanskih srečanj Sekcije za specialne knjižnice ZBDS (Zveze bibliotekarskih društev Slovenije) in poteka letos pod naslovom »Strateški načrt knjižnice«
           Temo so osvetlili izkušeni predavatelji, ki so predstavili primere dobrih knjižničnih praks, kjer imajo s strateškim načrtovanjem že večletne izkušnje (npr. Mestna knjižnica Ljubljana). Dan slovenskih specialnih knjižnic smo zaokrožili z okroglo mizo (sodelujoči: dr. Melita Ambrožič NUK in predsednica nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, mag. Angela Čuk, KRKA, Andreja Krajnc, IZUM, Antea Kursar,  Ministrstvo za notranje zadeve, Anita Longo, Državni zbor, Tomaž Smrekar, Statistični urad) na kateri so udeleženci predstavili in pojasnili ravnanja njihovih inštitucij v ter predstavili svoje praktične izkušnje in razmišljanja za prihodnost.
                Specialne knjižnice številnih inštitucij so se namreč v teh časih znašle v zelo nezavidljivem položaju. Zaradi vse večje in boljše dostopnosti digitalnih vsebin knjig in revij na spletu so namreč mnogi začeli preoblikovati ali celo ukinjati specialne knjižnice ne vedoč, da knjižnice niso le zbirke knjig, ampak da bibliotekar kot strokovnjak v specialni knjižnici opravlja unikatno vlogo informacijskega specialista, saj z zbiranjem in organiziranjem kakovostnih informacij ter  s poznavanjem tradicionalnih in sodobnih tehnologij, informacijskih zbirk in elektronskih virov  izvaja podporo matični inštituciji omogoča kvalitetno odločanje in najbolj racionalno zagotavljanje informacij za vse zaposlene. Prav zato želimo posebej opozoriti javnost, da specialne knjižnice s svojo dejavnostjo lahko posredno veliko prispevajo k razvoju podjetij in s tem tudi gospodarstva, ker dandanes mnoga podjetja lahko uspejo le če znajo pravočasno pridobiti prave informacije.
V Sloveniji imamo več kot 100 (dejansko 105) aktivno delujočih specialnih knjižnic (Skupaj s cerkvenimi je v NUK-u registrinih  139), ki so v času krize pogosto prve tarče racionalizacije. Prepričani smo, da so specialne knjižnice ključnega pomena za dolgoročni razvoj in obstoj vsake organizacije.
           Udeleženci okrogle mize smo zato pozivali Vlado RS in vsa ministrstva, da naj so zelo previdni pri spreminjanju in ukinjanju specialnih knjižnic, saj njihovo preoblikovanje pogoste okrne njihovo bistvo, ki je zagotavljanje zelo kakovostnih informacij za podporo osnovne dejavnosti matičnih inštitucij.

 
PROGRAM POSVETA:
9.00 - 9.30

Igor Zemljič, predsednik Sekcije za specialne knjižnice;

Anita Longo, vodja organizacijske skupine:

Otvoritev srečanja in proglasitev Dneva specialnih knjižnic

 dr. Igor Ivašković (Ekonomska fakulteta UL):  
Teoretične osnove strateškega načrtovanja

 
Simona Resman (Mestna knjižnica Ljubljana):
Strateškinačrt MKL 2013-2016 - potek priprave načrta
 
10.30 - 10.50

Maja Vavtar (Centralna pravosodna knjižnica)


10.50 - 11.20

Jure Habbe (Četrta pot d.o.o., Kranj)

Kako predstaviti strateški načrt knjižnice Specialne knjižnice – trendi razvoja in današnje stanje

11.20 - 11.45 Odmor:
 
11.45 - 13.00

OKROGLA MIZA

Dan specialnih knjižnic – razlog za praznovanje ali skrbi

moderator Igor Zemljič, predsednik Sekcije za specialne knjižnice
 

petek, 5. april 2013

Strokovna ekskurzija po štajerskih cerkvenih knjižnicah


Strokovna ekskurzija po nekaterih specialnih knjižnih zbirkah severovzhodne Slovenije:

 MARIBOR - SV. TROJICA - PTUJ
Datum: petek, 5. april 2013
Program izleta:
    Odhod iz Ljubljane z dogovorjenega mesta v jutranjih urah. Vožnja v Maribor. Prvi postanek bo v nadškofijski Teološki knjižnici, ki navzlic novejši stavbi hrani precej zelo starega knjižnega gradiva, ki priča o bogati dediščini njene dolge preteklosti.

 Po obisku Maribora se bomo odpravili čez Slovenske gorice do frančiškanskega samostana v Sv. Trojici, kjer hranijo zelo staro knjižnico z zelo zanimivo zgodbo o tem, kako je pripotovala iz Brežic v Sv. Trojico, kjer je danes na ogled številnim turistom in romarjem. Po postanku za kosilo se bomo nazadnje odpravili še na starodavni Ptuj, kjer si bomo ogledali knjižnico minoritskega samostana, katere začetki segajo v 16. stoletje in ki hrani skoraj 5.000 knjig, katerih večina je iz 17. in 18 stoletja.
 

V Teološki knjižnici Maribor nas je sprejela Fanika Vrečko Krajnc in nam opisala pestro preteklost in sedanjost knjižnice.















Frančiškanski samostan Sv. Trojica v Slovenskih goricah
 




Minoritski samostan na Ptuju